Jedro

Sodišče ob izdaji (končne) odločbe po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da druga stranka odklanja predložitev listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikoma A., d. o. o., in B., d. d. naložilo, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa pripravita in predložita različice: (a) pogodbe o prenosu 100 % poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., sklenjene dne 20. 7. 2022 v obliki notarske zapisa št. Sv .../2022 med družbo C., a. s. kot prodajalcem in družbo B., d. d. kot kupcem, (b) pogodbe o prodaji in odstopu terjatev za dne 12. 7. 2022 sklenjene med družbo D., d. o. o. kot prodajalcem in družbo B., d. d. kot kupcem in (c) pogodbe o prodaji in odstopu terjatev z dne 12. 7. 2022, sklenjene med družbo C., GmbH kot prodajalcem in družbo B., d. d. kot kupcem oziroma (d) drugih listin, ki se nanašajo na odstop terjatev, ki sta jih med postopkom prisilne poravnave pridobili od družb C., a. s., D., d. o. o. in C., GmbH oziroma nakup poslovnega deleža v družbi A., d. o. o. in ki bi lahko glede na njihovo vsebino pomenile, da med družbama B., d. d. in A., d. o. o. ter dolžnikom obstoji razmerje v smislu 527. člena ZGD-1 oziroma razmerje ožje povezane osebe v smislu 18. člena ZFPPIPP, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost. 2. Zoper navedeni sklep sta vložila upnika B., d. d. in A., d. o. o. pravočasni pritožbi, ki sta po vsebini enaki. Sklep sodišča prve stopnje izpodbijata v celoti. Pritožbi vlagata iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep razveljavi in zahtevo sodišča prve stopnje po razkritju navedene dokumentacije zavrne. Podrejeno predlagata, da sodišče prve stopnje samo razveljavi izpodbijani sklep ter v postopku izdaje sklepa o potrditvi prisilne poravnave odloči na podlagi do sedaj zbranih dokazov.

3. Pritožbi nista dovoljeni.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upnikoma naložilo, da pripravita zahtevano dokumentacijo ter sodišču predložita listine, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa in na katerih so prikriti tisti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti. Sodišče prve stopnje je tako odločilo na podlagi prve alineje drugega odstavka 219.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

5. Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). Glede pravil o dokazovanju se tako v insolvenčnih postopkih smisleno uporablja pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Edicijska dolžnost nasprotne stranke je urejena v 227. členu ZPP. Če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, lahko sodišče na predlog stranke zahteva od druge stranke, naj listino predloži, in ji za to določi rok. Tak predlog mora vsebovati: označbo ali vrsto listine, navedbo dejstva, ki se bo z listino dokazovalo, kolikor mogoče natančen opis vsebine listine in navedbo dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je listina pri drugi stranki (prvi odstavek 227. člena ZPP). Zoper odločbo sodišča iz prvega odstavka tega člena ni posebne pritožbe (šesti odstavek 227. člena ZPP).

7. Razkritje podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost, pa je urejeno v 219.b členu ZPP. Sodišče lahko glede na okoliščine primera in ob upoštevanju sorazmernosti posega naloži stranki razkritje poslovnih skrivnosti na način, da: pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, če oceni, da celotno razkritje listin ni nujno (1. alineja drugega odstavka 219.b člena ZPP). Sodišče presodi po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, kakšnega pomena je to, da stranka noče ugoditi sklepu iz prvega odstavka tega člena (tretji odstavk 219. člena ZPP).

8. Iz navedenih določb sledi, da bodo učinki sklepa, s katerm se drugi stranki naloži predložitev take različine listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, nastopili šele tedaj, ko bo sodišče naredilo dokazno oceno, torej ob izdaji (končne) odločbe. Sodišče druge stranke ne more neposredno prisiliti, da mu izroči tako različico zahtevane listine, pač pa ga zakon napotuje na prosto dokazno oceno. Sodišče zato ob izdaji (končne) odločbe (torej v okviru odločanja o prisilni poravnavi), upoštevajoč vse okoliščine primera, po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da stranka odklanja predložitev. Iz navedenega pa logično sledi tudi to, da zoper odločbo, s katero se stranki nalaga predložitev zahtevane različice listine, ni posebne pritožbe, kot to izhaja iz šestega odstavka 227. člena ZPP.1 Smisel „pridržane“ pritožbe je namreč v tem, da stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, lahko to svojo pravico uveljavlja šele kasneje - takrat, ko bo (če sploh bo) pridobila pravico do pritožbe zoper končno odločbo.2 Pritožbeno sodišče in sam postopek naj se ne obremenjuje s pritožbenim postopkom, za katerega se niti ne ve, ali bo na koncu sploh potreben. Tega ne more spremeniti niti napačen pravni pouk v odločbi sodišča prve stopnje, saj ta stranki ne more dati več pravic kot jih ima po zakonu.3

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi upnikov kot nedovoljeni zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V ZPP je torej glede pritožbe zoper tak sklep določeno drugače (smiselno prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP). 2 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 506. 3 Prim. VSRS sklep Cp 3/2021.