Jedro

Glede na dejavnost tožene stranke, ki pridobiva bistveni del dohodka v kontaktih z dobavitelji in predvsem kupci, ni mogoče ugotoviti, da bi bila sprememba sistemizacije v smeri oblikovanja zahtevnejših delovnih mest, na katerih delavci vstopajo v te kontakte in hkrati evidentirajo poslovne spremembe, zgolj navidezna poslovna rešitev, zaradi katere pogoji za opravljanje dela na dotedanjem tožnikovem delovnem mestu ne bi bili bistveno spremenjeni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je iz poslovnega razloga dne 25.1.2005 tožniku podala tožena stranka. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov reintegracijski zahtevek.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07). Navaja, da je tožena stranka ukinila delovno mesto skladiščnega manipulanta zgolj zato, da je lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožniku in zaposlila novega delavca – skladiščnika. Ker ta opravlja enako delo, kot ga je do prenehanja pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita. Glede na dolgoletno tožnikovo delo bi morala tožena stranka ne glede na formalno spremembo sistemizacije delovnih mest tožnika obdržati na delu. Sodišče druge stopnje je pri izdaji izpodbijane sodbe zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami v obrazložitvi sodbe navedlo, da je tožena stranka sprejela spremembe akta o sistemizaciji iz razloga racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov poslovanja. Ker je na podlagi spremenjenega akta o sistemizaciji po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku tožena stranka na mesto tožnika zaposlila drugega delavca – skladiščnika z višjo plačo, je tak zaključek sodišča v nasprotju s pravico do poštenega sojenja.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

V reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Presoja dejanskih okoliščin v zvezi s spremembo sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki in ukinitev tožnikovega delovnega mesta manipulanta z vidika določb 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/02) spada v področje uporabe materialnega prava in s tem kontrole pravilnosti uporabe le-tega.

Glede obstoja utemeljenega odpovednega razloga in drugih pogojev za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Na podlagi 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR je podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

Ob dejanskih ugotovitvah, na katere je revizijsko sodišče vezano, da je tožena stranka s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest v svojih enotah ukinila delovno mesto manipulanta, tako da je v skladiščih predvidela zgolj delovna mesta skladiščnikov, da je v posledici tega tožniku kot manipulantu v enoti v Kopru, odpovedala pogodbo o zaposlitvi in namesto njega v enoti zaposlila še tretjega skladiščnika, je sodišče res zmotno presodilo, da naj bi bilo to storjeno iz razloga racionalizacije dela in zmanjšanja stroškov poslovanja, kar naj bi na podlagi navedenih določb ZDR kazalo na obstoj ekonomskega poslovnega razloga. Dejansko je potrebno tako spremembo strukture zaposlenih, ki res ni privedla do znižanja stroškov delovne sile, šteti za strukturni razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR in torej še vedno za utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na dejavnost tožene stranke, ki pridobiva bistveni del dohodka v kontaktih z dobavitelji in predvsem kupci, ni mogoče ugotoviti, da bi bila taka sprememba sistemizacije v smeri oblikovanja zgolj zahtevnejših delovnih mest, na katerih delavci vstopajo v te kontakte in hkrati evidentirajo poslovne spremembe, zgolj navidezna poslovna rešitev, zaradi katere pogoji za opravljanje dela na dotedanjem tožnikovem delovnem mestu ne bi bili bistveno spremenjeni.

Ker je s spremembo sistemizacije delovnih mest potreba po tožnikovem delu manipulanta prenehala, je šlo v smislu določb drugega odstavka 88. člena ZDR za resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je onemogočal nadaljevanje tožnikovega dela pri toženi stranki. Pri tem revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča, da niso bili podani pogoji iz tretjega odstavka navedenega člena ZDR za dokvalifikacijo tožnika in nadaljevanje njegove zaposlitve na delovnem mestu skladiščnika, glede na to, da se za delo skladiščnika zahteva IV. stopnja strokovne izobrazbe, tožnik pa nima končane niti osnovne šole.

Glede na navedeno sodišče zaključuje, da revizijski razlogi niso podani. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.