Jedro

Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom dovolilo objektivno spremembo tožbe in tožbeni zahtevek zavrglo v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je tožena stranka dne 11.6.2010 motila posest tožečih strank, ugodilo pa tožbenem zahtevku v delu, v katerem tožeča stranka zahteva ugotovitev, da je tožena stranka dne 9.6.2010 in dne 10.6.2010 motila posest tožečih strank na nepremičnini parc. št. 198 k.o. Š.T., ki v naravi predstavlja pot, s tem, da je na parc. št. 198 k.o. Š.T. parkirala osebno vozilo med škarpo parc. št. 197/4 in parc. št. 197/2 k.o. Š.T. ter ji s tem zaprla dostop do stanovanjske stavbe K.. Toženi stranki je v bodoče prepovedalo s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v posest na nepremičnini parc. št. 198 k.o. Š.T. ter ji naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 735,12 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec se zoper sklep pritožuje, ker sodišče ni upoštevalo dejstva, da je sporna parcelna št. 198 k.o. Š.T. sestavljena iz poti, dvorišča in stan. hiše K. 5, stan. njegove mame J. Navaja, da tožečim strankam na poti ni oviral dostopa do javne ceste V. – M., kar je bilo na naroku ter glavni obravnavi tudi prikazano.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem zavrača vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodno varstvo posesti ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ) v določbah 24. do 36. člena. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (prvi odstavek 33. člena SPZ in 426. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

6. V posestnem sporu se torej ne ugotavlja, ali so imeli tožniki v obravnavani zadevi pravico voziti po sporni poti na parc. št. 198 k.o. Š.T., ki je last pritožnikove matere. Navedena pravna podlaga je terjala od sodišča ugotavljanje zadnjega stanja posesti in motitvenega dejanja, ki mora biti samovoljno in protipravno. Ker so tožniki v postopku dokazali, da so dovozno pot po parc. št. 198 k.o. Š.T. pred motitvenim dejanjem vsakodnevno uporabljali za dovoz do dvorišča stanovanjske hiše K., do javne ceste V. – M. ter obratno ter da jim je toženec v dneh 9.6. in 10.6.2010 zaradi parkiranja osebnega avtomobila onemogočil vožnjo po tej dovozni poti, kar vse je sodišče pravilno ugotovilo v obrazložitvi sklepa, so tožniki upravičeni do posestnega varstva.

7. Navedbe toženca v pritožbi o tem, da tožnikom ni oviral dostopa do javne ceste V. – M., ne držijo glede dovozne poti po parc. št. 198 k.o. Š.T., ki je sporna v tem postopku. Med strankama pa ni bilo sporno, da so imeli tožniki kljub parkiranemu vozilu tožene stranke na dovozni poti nemoten dostop iz južnega dela svoje stanovanjske hiše do javne ceste. Vendar navedeno dejstvo za odločitev ni pravno pomembno, kot tudi ne dejstvo, da je nepremičnina parc. št. 198 k.o. Š.T. last pritožnikove mame in obsega poleg poti tudi dvorišče in stanovanjsko hišo. 8. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni našlo procesnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

9. O stroških pritožbenega postopka je odločeno v skladu s 165. členom in 155. členom ZPP. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predvsem ponavlja stališča, že izražena v postopku. Zato strošek za odgovor na pritožbo ni potreben strošek postopka.