Jedro

Zavezanec je dolžan izkoristiti vse možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, pri čemer so predlagateljeve pridobitne zmožnosti zelo dobre in bi lahko pridobival približno enak dohodek, kot ga prejema nasprotna udeleženka (višina njene mesečne plače zato ni odločilna okoliščina).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj je dolžan povrniti nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka v znesku 192,00 EUR v roku 15 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za znižanje preživnine, določene s sodbo prvega sodišča P 000/2017 z dne 14. 9. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 99/2019 z dne 30. 1. 2019. Odločilo je še, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki izpodbija odločitev o glavni stvari. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za znižanje preživnine, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek pred drugim sodnikom. Graja stališče prvega sodišča, da ni dokazal obstoja bistvenih spremenjenih okoliščin. Izkazal je, da sedaj prejema bistveno nižji mesečni dohodek kot v času prejšnjega postopka. Drži, da je predlagatelj usposobljen za delo računalniškega programerja, vendar to ničesar ne pove o višini dohodka, ki bi ga danes lahko prejemal, če bi delal takšna dela. To ne pove ničesar o predlagateljevi današnji pridobitni zmožnosti. Po zaključku obravnave v tej zadevi je predlagatelj nastopil bolniški stalež. Sodišče se ni opredelilo do navedbe predlagatelja, da na podlagi objav na spletnem portalu ni pridobil nobenega dela. Sodišče pristransko ovrednoti mesečne prejemke udeležencev, pri čemer so prihodki nasprotne udeleženke bistveno narasli. Sodišče se ni opredelilo do dejstva, da so nepremičnine nasprotne udeleženke obnovljene oziroma v gradnji. Predlagatelj ima z novo partnerko še enega otroka, njegovih preživninskih potreb pa sodišče ni ugotovilo. Gre za relevantna dejstva, ki utemeljujejo znižanje preživnine. Sodišče skopo, brez izračunov in presoje, zaključi, da se preživninske obveznosti mladoletne A. A. niso spremenile, poleg tega ne upošteva večjega obsega stikov, določenih s sodno poravnavo v tej zadevi z dne 7. 7. 2022. Odraščanje mladoletne A. A. redno nevtralizira tudi vsakokratna valorizacija preživnine. Zaključek sodišča, da naj bi predlagatelj lahko oddajal nepremičnino v najem po pridobitvi uporabnega dovoljenja, je hipotetičen in arbitraren, ki nima opore v dokaznem postopku, razen tega pa sodišče odloča po stanju zadeve ob zaključku glavne obravnave. Napačen je zaključek sodišča, da nepremičnine predlagatelja niso obremenjene. Sodišče je vrednotilo pridobitne sposobnosti partnerke predlagatelja, opustilo pa je vrednotenje pridobitnih sposobnosti partnerja nasprotne udeleženke. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka, ker ni zaslišalo priče D. D., ki bi lahko povedala o razlogih svoje nezaposlenosti.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zavezanec mora z vidika prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (DZ) izkazati, da so se okoliščine, ki vplivajo na določitev višine preživnine, bistveno spremenile v tolikšni meri, da je zato treba višino preživnine znova določiti glede na novo ugotovljene preživninske zmožnosti zavezancev (staršev) in potrebe upravičenca (otroka). Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da predlagatelj ni dokazal obstoja bistveno spremenjenih razmer. Razlogi izpodbijanega sklepa so celoviti, skladni in prepričljivi ter jih pritožbene navedbe ne morejo omajati. Očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je neutemeljen, saj ima izpodbijani sklep razloge o vseh odločilnih dejstvih.

6. Zatrjevano domnevno znižanje predlagateljevega dohodka (kot programer je prejemal okoli 5.500,00 EUR, kot prokurist v gospodarski družbi svoje partnerke pa zasluži 1.259,00 EUR mesečno) ni odločilno. Predlagatelj bi se lahko zaposlil kot programer ali pa v svojem osnovnem poklicu kot inženir elektrotehnike in telekomunikacij ter s tem pridobival občutno boljši dohodek, saj je na trgu delovne sile tovrstni kader iskan, kar je splošno znano. Razen tega predlagatelj ni izkazal, da se po zaključku poslov v Nemčiji ne bi mogel še naprej ukvarjati z delom računalniškega programerja tudi v Sloveniji. Zavezanec je dolžan izkoristiti vse možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, pri čemer so predlagateljeve pridobitne zmožnosti zelo dobre in bi lahko pridobival približno enak dohodek, kot ga prejema nasprotna udeleženka (višina njene mesečne plače zato ni odločilna okoliščina). Ne glede na to pa na predlagateljeve dobre premoženjske razmere kaže že njegov življenjski stil. S partnerko sta lastnika nadstandardnih stanovanjskih nepremičnin, katere lahko delno tudi oddajata, njihovo redno vzdrževanje pa po naravi stvari terja nemajhna sredstva, ob tem posedujeta tudi osebni vozili višjega razreda, vsega tega pa si ne bi mogla privoščiti, če bi predlagatelj res prejemal zgolj navedeno plačo prokurista, njegova partnerka pa naj bi bila celo nezaposlena (tudi zanjo velja, da bi kot zobozdravstvena asistentka lahko našla ustrezno zaposlitev in s tem pridobivala redni dohodek). Predlagateljeve pridobitne zmožnosti zato niso poslabšane.

7. Okoliščina, da je predlagatelj po zadnjem naroku nastopil bolniški stalež, ni relevantna, saj je za odločitev v zadevi pomembno dejansko stanje v trenutku zaključka obravnave pred prvim sodiščem, kar opredeljuje časovne meje pravnomočnosti sodne odločbe.

8. Pritožba ne pojasni, kakšen pomen naj bi imelo, da so nepremičnine nasprotne udeleženke obnovljene oziroma v gradnji, saj ne gre za odločilno okoliščino. Predlagatelj ima sedaj še enega otroka, vendar pa enako velja tudi za nasprotno udeleženko, pri čemer predlagatelj ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča o stroških preživljanja B. B. in C. C. (8. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da so stroški njunega preživljanja približno enaki.

9. Pritožbena trditev, da se preživninske obveznosti mladoletne A. A. niso spremenile, je nerazumljiva in zato neupoštevna. Nekaj večji obseg stikov, dogovorjen po sodni poravnavi z dne 7. 7. 2022, ni upošteven že zato, ker ga predlagatelj v svoji trditveni podlagi ni uveljavljal kot spremenjene okoliščine, ne glede na to pa obseg stikov po sodni poravnavi ni toliko večji, da bi to predstavljalo bistveno spremenjene razmere. Valorizacija preživnin ne predstavlja upoštevne okoliščine za spremembo preživnine. Pravno nepomembno je tudi, ali so predlagateljeve nepremičnine obremenjene.

10. Prvo sodišče je ugotovilo, da partner nasprotne udeleženke prejema okoli 1.000,00 EUR mesečne plače, zato je nerazumljiva pritožbena navedba, da je prvo sodišče opustilo vrednotenje njegovih pridobitnih sposobnosti. Pritožba ne pojasni, kaj naj bi izpovedala partnerka predlagatelja, razen tega pa je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP neupošteven že zato, ker predlagatelj neizvedbe tega dokaza ni pravočasno uveljavljal (prvi odstavek 286.b člena ZPP). Ostale pritožbene navedbe nimajo odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP).

12. Predlagatelj je dolžan povrniti nasprotni udeleženki stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in drugi odstavek 55. člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1). Te predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo, odmerjena v skladu z določili Odvetniške tarife.