Jedro

V sklepu določena omejitev dejansko pomeni, da se lahko nasprotna udeleženka zaposli zgolj z odobritvijo CSD oziroma mora CSD celo namesto nje skleniti pogodbo o zaposlitvi ali delu. Čeprav je utemeljeno pričakovati, da bi skrbnik (CSD) zaposlitev nasprotne udeleženke odobril, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedena pristojnost CSD pomeni omejitev in stigmatizacijo, ki resno otežuje ali celo onemogoča iskanje zaposlitve, kar pa gotovo ni v interesu nasprotne udeleženke.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 5. alineji III. točke izreka spremeni tako, da se 5. alineja III. točke izreka po spremembi glasi: "- v imenu in za račun varovanke sklepati pravne posle, pri čemer jih varovanka ne sme sklepati sama, kar pa ne velja za sklepanje poslov in vsa druga pravna dejanja ter opravila v zvezi z zaposlitvijo varovanke."

II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Pred sodiščem prve stopnje poteka postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Sodišče je z izpodbijanim sklepom za začasnega skrbnika (prvi odstavek 265. člena Družinskega zakonika - DZ) postavilo Center za socialno delo, Enota X., ki naloge začasnega skrbnika za nasprotno udeleženko A. A. opravlja v času teka predmetnega postopka pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah (I. in II. točka izreka); naloge skrbnika so povezane z upravljanjem denarja in bančnih računov nasprotne udeleženke; varovanjem njene bančne kartice; s skrbjo za ugotovitev, odplačilo in morebiten odpis varovankinih dolgov; urejanje vsega potrebnega za zdravljenje varovanke ter njeno zastopanje v postopkih pred različnimi oblastnimi organi; prevzemanje pošte ter uveljavljanje in skrb za varovankine pravice iz javnih sredstev; skrbniku je naloženo tudi, da v imenu in za račun varovanke sklepa pravne posle, pri čemer jih varovanka ne sme sklepati sama (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je tako odločilo, ker je ugotovilo, da nasprotna udeleženka boleha za paranoidno shizofrenijo (postavljene so bile tudi diagnoze akutne polimorfne psihotične motnje in psihotične paranoidne reakcije), zaradi česar med drugim ni sposobna upravljati z denarjem in premoženjem.

2.Zoper izpodbijani sklep je nasprotna udeleženka vložila dve pritožbi, prvo z dne 5. 7. 2024, naslovljeno "izjava," in drugo z dne 23. 7. 2024.

3.V pritožbi z dne 5. 7. 2024 med drugim navaja, da so ji bile vzete vse pravice, ukrep je prestrog in preobsežen. Strinja se, da ima težave s financami, nekatere zaposlitve ji tudi dolgujejo plačilo. Sodišče prosi, da ji pusti možnost iskanja zaposlitve, rada bi opravljala oba svoja poklica, v katerih je uspešna. Pripravljena je jemati predpisano terapijo in obiskovati psihiatra.

4.V pritožbi z dne 23. 7. 2024 med drugim navaja, da je zaradi spleta okoliščin ostala brez dohodkov. Dokler je imela službo in redno plačo, je tudi zmogla plačevati vse obveznosti. Zaradi naštetega je imela težave v psihičnem počutju, k izboljšanju njenega stanja so pripomogla zdravila, ki jih bo po dogovoru z zdravnikom še naprej jemala. Sodišče prosi, da ponovno preuči situacijo in omili ukrep.

5.Pritožba je deloma utemeljena.

6.Sodišče lahko imenuje skrbnika odrasli osebi, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama, brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). 272. člen DZ sodišču nalaga, da takoj ukrene vse potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi osebe, ki je v postopku postavitve pod skrbništvo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se v okviru postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki trenutno poteka pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah in še ni končan (zato še ni dokončno odločeno, ali in kakšne omejitve bodo nasprotni udeleženki določene), lahko osebi postavi začasnega skrbnika po prvem odstavku 265. člena DZ.

7.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da nasprotna udeleženka boleha za duševno boleznijo, zaradi katere je bila že večkrat zdravljena v Psihiatrični bolnišnici X., po odpustu iz bolnišnice pa je samovoljno opustila jemanje zdravil, kar je vodilo v poslabšanje njenega zdravja in ponovne zagone psihoze. Ugotovilo je, da je nasprotna udeleženka zaradi bolezni nekritična do svojega stanja in ni sposobna uvida v svojo bolezen, z odklanjanjem zdravljenja pa hudo ogroža svoje zdravje, saj bolezen napreduje in se kronificira. Nasprotna udeleženka zaradi bolezni tudi ni sposobna racionalno upravljati s svojimi financami in premoženjem, saj so ob vložitvi predloga marca 2024 njeni dolgovi znašali že več kot 40.000 EUR; med drugim je vzela bančni kredit 33.000 EUR za ne povsem jasen namen, avgusta 2023 pa je vzela na leasing avto, s katerim je odpotovala na Norveško in ga tam pustila ter se v Slovenijo vrnila brez avtomobila (posledično jo leasing hiša - lastnica avtomobila - terja za plačilo obveznosti iz leasing pogodbe); maja 2024 je CSD sporočila, da se je odrekla slovenskemu državljanstvu in CSD prosila za velike vsote denarja (200.000 EUR; dopis CSD z dne 6. 6. 2024, redna št. 17 spisa).

8.Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo (9. in 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kako so v preteklosti potekali zdravljenje in hospitalizacije nasprotne udeleženke ter kakšne finančne težave oziroma dolgove si je nakopala (na kratko povzeto v prejšnjem odstavku), česar pritožba ne izpodbija; nasprotna udeleženka tudi v pritožbi priznava, da je zabredla v težave s financami in da bi v zvezi s financami morda res potrebovala pomoč skrbnika.

9.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pretežni del nalog, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo začasnemu skrbniku z izpodbijanim sklepom, namenjen prav skrbi za premoženje oziroma finance nasprotne udeleženke (1. do 4. alineja ter 6. in 8. alineja III. točke izreka). Nadalje mora skrbnik varovanko zastopati v postopkih pred različnimi državnimi organi ter prevzemati njeno pošto (7. in 9. alineja III. točke izreka), saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je nasprotna udeleženka nekritična do uradnih pisanj sodišč, izvršiteljev in upnikov, ki jih meče v smeti in te zadeve oziroma postopke ignorira. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vse te naloge začasnega skrbnika upravičene in potrebne za varovanje pravic, koristi in interesov nasprotne udeleženke, ki zaradi svojega bolezenskega stanja (zaenkrat) ni sposobna kritičnega uvida in racionalnega ravnanja v zvezi s financami in uradnimi postopki.

10.Nasprotna udeleženka v obeh pritožbah navaja, da ji zdravila pomagajo, in obljublja, da jih bo še naprej redno jemala. Pritožbeno sodišče takšno stališče nasprotne udeleženke pozdravlja, vendar pa je iz spisa razvidno, da je tudi v preteklosti večkrat tako obljubljala, nato pa po odpustih iz bolnišnice samovoljno opustila jemanje ustrezne terapije, kar je vodilo v nove zagone bolezni in nove prisilne hospitalizacije, poleg tega pa opuščanje zdravljenja povzroča trajno škodo na njenem zdravju, saj lahko vodi v kronifikacijo bolezni. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je potrebno, da začasni skrbnik bdi tudi nad rednim zdravljenjem oziroma zdravstveno obravnavo nasprotne udeleženke (6. alineja III. točke izreka izpodbijanega sklepa).

11.Pač pa je deloma utemeljena pritožba, ko navaja, da naj sodišče nasprotni udeleženki pusti možnost iskanja zaposlitve, saj rada opravlja dva svoja poklica in je v njih tudi uspešna, kar bi nenazadnje pripomoglo tudi k odplačevanju dolgov. Iz spisa je razvidno, da je bila nasprotna udeleženka poklicno zelo uspešna, opravljala je različne, tudi odgovorne službe doma in v tujini in zna več tujih jezikov. Zato je pričakovati, da bo, če bo redno jemala predpisano terapijo in tako imela pod nadzorom svojo bolezen, lahko znova delala, služila denar za svoje preživljanje in poplačilo dolgov, zaposlitev pa bo nenazadnje tudi koristna za njeno samopodobo in osebnostni razvoj.

12.V izpodbijanem sklepu nasprotni udeleženki ni prepovedano iskati ali sprejeti zaposlitve, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da omejitev v 5. alineji III. točke izreka, ki med nalogami začasnega skrbnika določa tudi to, da "v imenu in za račun varovanke sklepa pravne posle, pri čemer jih varovanka ne sme sklepati sama," lahko vpliva na sklenitev delovnega razmerja, pogodbe o delu ipd. in s tem posredno na možnost zaposlitve nasprotne udeleženke. Ta omejitev dejansko pomeni, da se lahko nasprotna udeleženka zaposli zgolj z odobritvijo CSD oziroma mora CSD celo namesto nje skleniti pogodbo o zaposlitvi ali delu. Čeprav je utemeljeno pričakovati, da bi skrbnik (CSD) zaposlitev nasprotne udeleženke odobril, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da navedena pristojnost CSD pomeni omejitev in stigmatizacijo, ki resno otežuje ali celo onemogoča iskanje zaposlitve, kar pa gotovo ni v interesu nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, da nasprotna udeleženka z iskanjem zaposlitve in sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi ali o delu ne bi prevzela nobenih pomembnih finančnih obveznosti oziroma ogrozila svojega finančnega položaja (kvečjemu izboljšala bi ga, saj bi pridobivala dohodek), kar so bili glavni razlogi za imenovanje začasnega skrbnika. Pričakovati je tudi, da zaposlitev ne bi ogrožala zdravja nasprotne udeleženke, saj je splošno znano, da mora delavec pred nastopom dela opraviti ustrezen zdravniški pregled.

13.Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke deloma ugodilo in izpodbijani sklep deloma spremenilo tako, da omejitve oziroma pristojnosti CSD glede sklepanja varovankinih pravnih poslov ne veljajo za pravne posle in druga pravna opravila, ki se tičejo iskanja in nasploh zaposlitve nasprotne udeleženke. V tem segmentu bo torej nasprotna udeleženka lahko nastopala samostojno, medtem ko so druge omejitve oziroma naloge začasnega skrbnika, ki jih je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, potrebne, zato pritožbeno sodišče vanje ni posegalo.

14.Pravna podlaga za delno spremembo izpodbijanega sklepa je 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Ker v preostalem delu ni ugotovilo niti izrecno uveljavljenih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je sklep v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 265, 272