Jedro

Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

Izrek

Za odločanje v tem postopku je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) je dne 30. 11. 2015 zoper pravno osebo M., d. o. o. in odgovorno osebo M. E. izdal plačilni nalog št. PN 7101-365/2014-2 (P566) zaradi prekrška po četrtem in enajstem odstavku 105. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1). Tako pravna kot odgovorna oseba sta zoper plačilni nalog vložili zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ skladno s sedmim odstavkom 63. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) posredoval v odločitev Okrajnemu sodišču v Mariboru.

2. Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom ZSV 27/2016 z dne 25. 1. 2016 za odločanje v tej zadevi izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju. Obrazložilo je, da je v konkretni zadevi za odločanje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bil storjen prekršek. Za obravnavani prekršek je potrebno po naravi stvari šteti, da je bil storjen na sedežu pravne osebe, ki je v Celju, zato je za odločanje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

3. Okrajno sodišče v Celju je z dopisom, ki ga je Vrhovno sodišče prejelo preko Višjega sodišča v Celju dne 5. 2. 2016, sprožilo spor o pristojnosti. Iz dopisa izhaja, da je bil v času storitve prekrška sedež pravne osebe na naslovu G., Maribor, zato je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. ZP-1 ureja krajevno pristojnost sodišča v členih od 77 do 80 in kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška. Za določitev kraja storitve prekrška se smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika o kraju storitve kaznivega dejanja (8. člen ZP-1). Po določbi 19. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) je kaznivo dejanje storjeno na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem je nastala prepovedana posledica. KZ-1 torej glede kraja dejanja uveljavlja tako imenovano ubikvitetno teorijo. Glede na navedeno je potrebno za kraj storitve prekrška šteti tako kraj, kjer je storilec delal (storitveni prekrški) ali bi moral delati (opustitveni prekrški), kot tudi kraj nastanka prepovedane posledice.

5. Za obstoj kaznivega dejanja se zahteva nastanek prepovedane posledice v obliki poškodbe (poškodbena kazniva dejanja) ali ogrozitve kazenskopravno zavarovane dobrine (ogrozitvena kazniva dejanja), izjemo pa predstavljata kazniv poskus kaznivega dejanja in kaznivo pripravljalno dejanje, kadar sta inkriminirana. Za prekrške pa je za razliko od kaznivih dejanj značilno, da se za njihov obstoj praviloma ne zahteva nastanek prepovedane posledice, temveč zadošča kršitev določene zapovedne ali prepovedne norme. Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.

6. Iz kratkega opisa prekrška v plačilnem nalogu je razvidno, da pravna oseba ni posredovala podatkov o osnovah za vsakega delavca, ki je bil v koledarskem letu 2013 pri njej v delovnem razmerju; odgovorna oseba, ki je bila dolžna ravnati v imenu pravne osebe, pa je opustila dolžno nadzorstvo s tem, da po preveritvi izvajanja obveznosti družbe ni zagotovila prenosa podatkov, da bi bili ZPIZ-u do 30. 4. 2014 oziroma do podaljšanega roka 31. 5. 2014 posredovani podatki o osnovah za vsakega delavca, ki je bil v koledarskem letu 2013 v delovnem razmerju pri pravni osebi.

Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega oziroma poslovnega registra izhaja, da je imela pravna oseba od ustanovitve dne 29. 1. 2013 do dne 24. 11. 2014 sedež na naslovu G., Maribor, od dne 24. 11. 2014 pa ima svoj sedež na naslovu T., Celje.

7. Glede na navedeni opis očitanega prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice in je potrebno za določitev kraja prekrška uporabiti delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati. V konkretnem primeru je bil prekršek storjen z opustitvijo; po naravi stvari je potrebno šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe (razen če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje) mogoče vezati le na njen sedež. V obravnavani zadevi se za določitev krajevne pristojnosti kot pomembna navezna okoliščina izkaže tudi čas storitve prekrška, za določitev katerega se po določbi 8. člena ZP-1 smiselno uporabljajo določbe kazenskega zakonika. KZ-1 v 18. členu določa, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica (delavnostna teorija).

8. Iz navedenega opisa prekrškov izhaja, da bi morala storilca podatke o osnovah za vsakega delavca, ki je bil v koledarskem letu 2013 pri pravni osebi v delovnem razmerju, posredovati oziroma zagotoviti prenos podatkov do 30. 4. 2014 oziroma do podaljšanega roka 31. 5. 2014, kar pomeni, da je bil prekršek storjen z iztekom dne 31. 5. 2014, to je v času, ko je bil sedež pravne osebe na naslovu G., Maribor.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da je za postopek v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.