Jedro

Sklep, s katerim je zavrnjena zahteva stranskih udeležencev za preslikavo projektne dokumentacije ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov oziroma z njim ni bilo poseženo v njihov pravni položaj, in tudi ne eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Pravica stranskih udeležencev do preslikave dokumentov upravnega spisa, kot jo določa prvi odstavek 82. člena ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. Odločanje o tej pravici stranskega udeleženca zato poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka. Zato se s sklepom, izdanim v zvezi s to procesno pravico stranskega udeleženca, postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. S sklepom, s katerim se odloči o zahtevi stranskega udeleženca za preslikavo dokumentov, se odloči samo o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom (pritožbo oz. ob pogojih iz 52. člena ZUS-1 s tožbo) zoper odločbo o glavni stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote Kranj, št. 351-505/2009-87 z dne 21. 12. 2012. Z njim je bila zavrnjena zahteva tožnikov za preslikavo (celotne) projektne dokumentacije, ki se nahaja v spisu 351-505/2009, v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za ureditev cestnega priključka na glavno cesto na tam navedenih zemljiščih tam navedenega investitorja, v katerem so tožniki sodelovali kot stranski udeleženci. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-161/2012/5-00641108 z dne 14. 3. 2013 pritožbo tožnikov zoper izpodbijani prvostopenjski sklep zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani upravni akt ne pomeni končne odločitve o kakšni pravici ali pravni koristi tožnikov, ampak pomeni le procesno odločitev. Zato izpodbijani upravni akt ni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Navaja še, da lahko tožniki svoje ugovore glede nezmožnosti pregleda projektne dokumentacije in s tem do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, uveljavljajo v upravnem sporu zoper dokončno gradbeno dovoljenje. Zato je tožbo zavrglo.

3. Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 75. člena ZUS-1. Navajajo, da so po izdaji gradbenega dovoljenja zahtevali vpogled v spis in kopijo celotne projektne dokumentacije. Izpodbijani upravni akt, s katerim je bila njihova zahteva zavrnjena, jim je bil vročen šele po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Zato v pritožbi zoper izdano gradbeno dovoljenje razlogov izpodbijanega akta niso mogli izpodbijati in jih uspešno uveljavljati. S tem so bili prikrajšani za učinkovito pravno sredstvo, kar je njihova ustavna pravica. Izpodbijani akt, ki je bil izdan po izdaji gradbenega dovoljenja, pa predstavlja končno in vsebinsko odločitev o njihovi pravici do aktivne udeležbe v postopku in posega v njihov pravni položaj. Zato odločitev sodišča o zavrženju tožbe ni pravilna. Predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v meritorno obravnavo prvostopenjskemu sodišču. Priglašajo stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da sklep o zavrnitvi zahteve stranskih udeležencev za preslikavo celotne projektne dokumentacije ni akt, ki se lahko samostojno izpodbija v upravnem sporu. Zato je odločitev sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilna.

7. Po določbi 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Upravni akt pa je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni, posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

8. Pravica stranskih udeležencev do preslikave dokumentov upravnega spisa, kot jo določa prvi odstavek 82. člena ZUP, je procesna pravica, ki jo stranski udeleženci uresničujejo v „tujem“ upravnem postopku. V tej zadevi je to v postopku izdaje gradbenega dovoljenja drugi osebi. Odločanje o tej pravici stranskega udeleženca zato poteka v okviru primarnega (glavnega) postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Zato se s sklepom, izdanim v zvezi s to procesno pravico stranskega udeleženca, postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. S sklepom, s katerim se določi o zahtevi stranskega udeleženca za preslikavo dokumentov, se odloči samo o procesnem upravičenju stranskega udeleženca znotraj postopka odločanja o glavni stvari. Zato tak sklep sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari in ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo sklepa uveljavljajo hkrati s pravnim sredstvom (pritožbo oz. ob pogojih iz 52. člena ZUS-1 s tožbo) zoper odločbo o glavni stvari.

9. Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za preslikavo celotne projektne dokumentacije pa tudi ni upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z njim ni bilo odločeno o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov oziroma z njim ni bilo poseženo v njihov pravni položaj.

10. Iz listin upravnih spisov izhaja, da so si tožniki, ki so v postopku izdaje gradbenega dovoljenja sodelovali kot stranski udeleženci, pred izdajo gradbenega dovoljenja dne 23. 1. 2010, dne 3. 2. 2010, na ustni obravnavi dne 12. 2. 2010 in dne 24. 2. 2010 pregledali listine v upravnem spisu, tako tudi projektno dokumentacijo. Na njihovo zahtevo so jim bile ob vsakem pregledu spisa preslikane listine upravnega spisa, deli projektne dokumentacije, projektni pogoji in investitorjeve dopolnitve vloge. Grafične dele projektne dokumentacije so fotografirali dne 3. 2. 2010. Po izdaji gradbenega dovoljenja (izdano 14. 11. 2012 in tožnikom vročeno 17. 11. 2012) so si ponovno dne 21. 11. 2012 pregledali listine. Tega dne so jim bile preslikane listine, ki so jih označili in tudi popravki projektne dokumentacije ter skice iz projekta. Dne 23. 11. 2012 pa so tožniki zahtevali kopijo celotnega upravnega spisa in kopijo celotne projektne dokumentacije. Istega dne jim je prvostopenjski organ vročil kopijo celotnega upravnega spisa in del projektne dokumentacije v digitalni obliki, ter jih obvestil, da je zaradi varstva pravic iz avtorskega prava zaprosil odgovornega projektanta za soglasje za preslikavo celotne projektne dokumentacije in za posredovanje višine stroškov, ki bi zaradi preslikave dokumentacije nastali, saj upravni organ nima tehničnih možnosti za preslikavo projektne dokumentacije. Upravni organ je nato tožnike z dopisom dne 26. 11. 2012 obvestil, da odgovorni projektant nima zadržkov glede preslikave projektne dokumentacije, strošek preslikave pa znaša 600,00 EUR povečan za DDV. Ta dopis je bil tožnikom vročen 28. 11. 2012. Tožniki na ta dopis niso odgovorili, ampak so z vlogo dne 17. 12. 2012 ponovno zahtevali kopijo celotne projektne dokumentacije.

11. Iz v prejšnji točki opisanega procesnega dejanskega stanja tako izhaja, da so tožniki kot stranski udeleženci večkrat pregledali upravni spis in so jim bile v skladu s tehničnimi možnostmi tudi preslikane listine upravnega spisa in deli projektne dokumentacije, ki so jih zahtevali. Tožnikom, ki so šele po izdaji gradbenega dovoljenja zahtevali preslikavo celotne projektne dokumentacije, je bilo tudi omogočeno, da to preslikavo dobijo. Te možnosti tožniki niso sprejeli. Zato s sklepom, s katerim je bila njihova zahteva za preslikavo celotne projektne dokumentacije zavrnjena sicer po izdaji gradbenega dovoljenja, v njihove pravice, pravne koristi ali v njihov pravni položaj ni bilo poseženo. Tožnikom je bila namreč možnost aktivnega sodelovanja v postopku omogočena. Omogočen jim je bil pregled spisa in tudi preslikava vsega, kar so zahtevali, tudi celotna projektna dokumentacija. Ker pa so tožniki sami (s tem, ko so preslikavo zahtevali po izdaji gradbenega dovoljenja in ponujene preslikave niso sprejeli) povzročili procesno dejansko stanje, iz katerega sedaj uveljavljajo pritožbene ugovore, so ti njihovi ugovori v celoti neutemeljeni, saj so posledica njihovih ravnanj.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).