Jedro

Tožeča stranka je sporne nepremičnine z vpisom lastninske pravice pridobila šele, ko so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi. Na osnovi 5. in 10. čl. ZZK imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je zavrnjen ugotovitveni zahtevek o nedopustnosti izvršbe, ki se pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. In 2005/405 vodi na nepremičnine vl. št. 2466 k.o. B.. Tožeči stranki je naložena obveznost plačila pravdnih stroškov tožene stranke.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnik sprejema ugotovitev, da je lastninsko pravico na zarubljenih nepremičninah pridobil po zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Kot pomembno pa šteje dejstvo, da je pogodbo za te nepremičnine sklenil že dne 18.9.2001 in da je vpis lastninske pravice na podlagi te pogodbe predlagal že leta 2001. Zaradi vpisane prepovedi odsvojitve in obremenitve je bil zemljiškoknjižni predlog zavrnjen. Iz dejstev, da je bila zavrnitev vpisa zaznamovana dne 2.9.2002, predlog za izvršbo pa vložen 5.9.2002 sklepa, da je toženec očitno vedel za predhodno prodajo nepremičnine. Z zaslišanjem predlaganih prič M. P. in D. H. bi se potrdilo, da je bilo tožencu znano, da je bila nepremičnina leta 2001 prodana tožeči stranki. Opozarja, da je poštenosti toženca ugovarjal na ta način, da je navedel dejstva o času prodaje, času vložitve predloga za izvršbo, medtem ko bi sklep o dobrovernosti toženca moralo narediti sodišče. Tožeča stranka se ni bila dolžna opredeljevati do poštenosti toženca ampak zadostuje, da je izpostavila njegovo postopanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ki je veljal do 31.12.2002, kot pozitivni stvarnopravni predpis (Stvarnopravni zakonik) določata, da se na podlagi pravnega posla lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo – torej, ko se na podlagi pravnega naslova uresniči tudi pridobitni način. Tožeča stranka je bila kot lastnica pri vl. št. 2466 k.o. B vpisana šele dne 3.2.2004. Tega dne so bile navedene nepremičnine že obremenjene z zastavno pravico, vpisano na podlagi sklepa o izvršbi dne 30.9.2002 pod Dn št. 18545/2002. Na osnovi 5. in 10. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK) imetnik pravice pridobi nepremičnino obremenjeno z bremeni, ki so vpisana ob pridobitvi (začetek učinkovanja vpisov, načelo vrstnega reda). Tožeča stranka je torej sporno nepremičnino pridobila obremenjeno s hipoteko in je bila z zaznambo sklepa o izvršbi opozorjena na obstoj izvršilnega postopka. Morebitna dilema, ali zastavna pravica (hipoteka) učinkuje tudi zoper tistega, ki je pozneje pridobil lastninsko pravico, je odpravljena tudi z 2. odstavkom 170. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Ob zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu hipoteke je bil zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine M. P. - oseba, proti kateri učinkuje sklep o izvršbi. Zaradi zemljiškoknjižnega načela zaupanja v zemljiško knjigo (8. čl. ZZK) je pravno nevzdržno pritožnikovo sklepanje, da je tožnik vedel za obstoj kupoprodajne pogodbe z dne 18.9.2001. Pravno varstvo imata toženčeva pravna prednika (R. B. in K. B), ki sta se zanesla na zemljiškoknjižne podatke, ne pa tožnik, ki ni poskrbel za vpis svoje pravice (2. odstavek 8. čl. ZPP). Nesprejemljivo je stališče, da bi se toženec moral spraševati, zakaj je bil dne 2.9.2002 zavrnjen tožnikov predlog za vpis lastninske pravice. Zavrnitev predlaganega vpisa lastninske pravice kaže ravno to, da predlog za vpis ni bil utemeljeno vložen in ne to, kar trdi pritožnik, da naj bi nekdo pravnoveljavno pridobil v last nepremičnino. Zavrnitev predlaganega vpisa lastninske pravice zato ni razlog, zaradi katerega bi moral toženec opustiti misel na izvršbo (če odmislimo, da toženec zaradi odstopa terjatve v izvršilnem postopku sodeluje šele od 8.4.2005 – list. št. 67 spisa In 2005/00405). Trditev o zavrnitvi vpisa lastninske pravice ni okoliščina, ki bi terjala preverjanje toženčeve poštenosti, kakšnega drugačnega ravnanja, ki bi ga bilo mogoče označiti za nepoštenega, pa tožnik v teku postopka na prvi stopnji ni zatrjeval. Dokazni predlog z zaslišanjem prič M. P. in D. H. je bil zato utemeljeno zavrnjen.

Razlog za zavrnitev po tožeči stranki predlaganega vpisa lastninske pravice izvira iz ravnanja tožeče stranke same. Zavrnitev je posledica nespoštovanja dejstva, da je bila sporna nepremičnina v času sklepanja pogodbe (18.9.2001) in kasneje zaradi pod Dn št. 8633/1999 vknjižene prepovedi odtujitve in obremenitve (vse do 7.4.2003 - Dn št. 7983/2003) izven pravnega prometa (res extra commercium).

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).