Jedro

Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep o dedovanju potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščinskega premoženja in za dedinje razglasilo zapustničine hčere, vsako do 1/3. 2. Zoper sklep je dedinja B. B. vložila pritožbo. Sodišču očita, da ni preverilo njenega pripisa na dedni izjavi in pojasnjuje, da je imela sodedinja A. A. pooblastilo na bančnem računu zapustnice in je sama priznala, da je za plačilo pogrebnih stroškov z računa dvignila 900 EUR. Sodišče je zato neupravičeno vse dediče enako obremenilo s kritjem stroškov pogreba. V sklepu ni obrazloženo, na podlagi česa je sodišče ugotovilo višino pogrebnih stroškov v višini 1500 EUR. Pavšalna ocena ni ustrezna, upoštevali bi se lahko le dejansko nastali in uveljavljeni stroški. V kolikor niso bili priglašeni, je mogoč le sklep, da niso nastali in je nedopustno, da se za znesek 1500 EUR prikrajša zapuščina. Nejasno je tudi, komu pripada 1500 EUR, saj je v sklepu navedeno, da se vrednost zapuščine za ta znesek zmanjša. Zahteva, da se upošteva že dvignjen znesek in razdelitev sredstev temu ustrezno uskladi, stroški pogreba ne morejo bremeniti vseh enako. V nadaljevanju navaja še seznam premičnega premoženja, ki spada v zapuščino in predlaga, da se odloči tudi o dedovanju tega premoženja. Prilaga svojo dedno izjavo, izročilno pogodbo in e-komunikacijo s sodedinjo.

3. Dediča A. A. in C. C. sta na pritožbo odgovorila. Smiselno predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je stališče pritožnice, da je zapuščinsko sodišče, ko je ugotavljalo čisto vrednost zapuščine in zato od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo (običajno nastal) znesek pogrebnih stroškov v višini 1500 EUR, zmanjšalo zapuščinsko premoženje, navedeno v točki I izreka sklepa.

6. Kot izhaja iz razlogov v točki 4 izpodbijanega sklepa, je zapuščinsko sodišče čisto vrednost zapuščinskega premoženja ugotavljalo izključno zato, da je lahko odmerilo zapuščinsko takso. Ta se namreč na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) plača od čiste vrednosti zapuščine.1 Ne glede na to, da je pravilnost odmere takse stvar posebnega postopka,2 pritožbeno sodišče zaradi popolnosti odgovora pojasnjuje, da se vrednost, ki je odločilna za odmero takse, na podlagi 4. odstavka 25. člena ZST-1 ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi sodišče razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja (ki jo je v izjavi ocenila dedinja A. A.), odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili. V kolikor bi zapuščinsko sodišče ravnalo tako kot predlaga pritožnica in (zato, ker niso bili priglašeni) štelo, da pogrebni stroški niso nastali, bi to imelo vpliv tudi na višino takse. Ker bi bila odmerjena od višje vrednosti, bi bila tudi taksa višja, višji pa bi bil posledično tudi tisti del, ki ga mora po izdanem plačilnem nalogu plačati pritožnica.

7. Neutemeljen je nadalje očitek, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da pogrebne stroške v višini 1500 EUR krijejo dediči po enakih delih. Take odločitve namreč sodišče ni sprejelo. S sklepom je, kot je uvodoma ugotovljeno, odločilo le o obsegu zapuščinskega premoženja in o tem, kdo to premoženje deduje. V kolikor pa ima pritožnica morda v mislih pojasnilo sodišča v točki 4 razlogov, da vsak od dedičev plača 1/3 odmerjene takse, to seveda ni odločitev o tem, kdo krije pogrebne stroške, ampak pojasnilo, kako bo (s plačilnimi nalogi) dedičem naloženo plačilo takse.

8. Na pravilnost izpodbijane odločitve (to je na odločitev, kaj spada v zapuščinsko premoženje in kdo to premoženje deduje) nima nobenega vpliva navedba pritožnice (na izjavi z dne 29. 1. 2021, list. št. 25), da je sodedinja A. A. za namen pokritja pogrebnih stroškov dvignila 900 EUR (in naj se to, ob morebitni priglasitvi teh stroškov z njene strani, tudi upošteva). S tem dvigom se je sicer zmanjšal znesek, ki bi ga, če dviga ne bi bilo, imela zapustnica na računu ob svoji smrti, vendar pritožnica ne v izjavi ne v pritožbi ne navaja, da dvignjen denar spada v zapuščino, ampak navaja, da gre za znesek, ki je bil porabljen za plačilo pogrebnih stroškov. Preverjanje, ali je do dviga res prišlo, zato ni bilo (in ni) potrebno.

9. Pritožnica v pritožbi še navaja, da v zapuščinsko premoženje spadajo še nekatere premičnine, ki se nahajajo v hiši, ki jo je zapustnica sicer z izročilno pogodbo prenesla na vnukinjo D. D. in predlaga, da sodišče tudi o tem premoženju odloči. Tudi v tem delu ne gre za navedbo, ki bi vplivala na presojo pravilnosti izpodbijane odločitve, saj o dedovanju tega premoženja sodišče še ni odločalo, neobstoječe odločitve pa s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje z dopisom z dne 13. 4. 2021, gre v tem delu po vsebini za predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ki ga bo zapuščinsko sodišče šele obravnavalo.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Čista vrednost zapuščine je vrednost zapustnikovega premoženja po odbitju morebitnih zapustnikovih dolgov, stroškov za popis in cenitev (če so ti stroški nastali) in stroškov za njegov pogreb (glej drugi in tretji odstavek 28. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). 2 Gre za postopek po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), v katerem sodišče stranki izda plačilni nalog. Ali je taksa pravilno odmerjena, pa se preverja v ugovornem postopku, če je ta sprožen.