Jedro

Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa v tem primeru sta torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožniku izrekel inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje, in sicer mu je bilo naloženo, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo proizvodnega objekta z žago za razrez hlodoine, tlorisnih dimenzij približno 24 m x 11 m, višinskega gabarita P, skupaj z armiranobetonsko temeljno ploščo enakih dimenzij, s poglobitvijo pod pogonskim sklopom žage svetlih tlorisnih dimenzij približno 6,6 m x 4,6 m, globine najmanj 1,8 m, z jekleno nosilno konstrukcijo iz stebrov HEA 160 in paličnih enokapnih strešnih jeklenih okvirjev razpona 11 m v rastru 8 m oziroma 4 m, višine od 4,2 na vzhodni strani do 7,1 m na zahodni strani, ter z armiranobetonskim platojem s podstavki za odlaganje odpadnega lesa na severozahodni strani objekta tlorisnih dimenzij 6 m x 5,5 m, ki jo brez gradbenega dovoljenja izvaja na zemljišču parc. št. 304/2 k. o. ... (1. točka izreka) ter ga odstraniti do 24. 10. 2017 in vzpostaviti prejšnje stanje na svoje stroške (2. točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali prisilitvijo (4. točka izreka). Izrečene so bile še prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 3. točka izreka) ter je bilo odločeno, da v postopku niso nastali posebni stroški (5. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik investitor objekta, ki se nahaja na kmetijskem zemljišču 1. kategorije, ter da gre po določbah Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) za manj zahteven objekt, za gradnjo katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik nima. Glede na navedeno mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. V obrazložitvi je med drugim navedel, da za odločitev o zakonitosti izpodbijane odločbe ni relevantna okoliščina, da je tožnik vložil vlogo za spremembo namembnosti zemljišča, temveč je pomembna le ugotovitev, ali ima investitor za gradnjo oziroma poseg v prostor ustrezno upravno odločbo. V zvezi z navedbami, da je v obratu zaposlenih pet delavcev in člani tožnikove družine in da zaradi ohranitve delovnih mest ni mogel čakati na spremembo prostorskih aktov, ter da meritve hrupa ne presegajo dovoljenih vrednosti, tožniku pojasnjuje, da v primeru uvedbe izvršilnega postopka lahko zaprosi za odlog izvršbe po določbah 156. a člena ZGO-1. 4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja vsebino pobude, s katero je pristojnemu organu predlagal spremembo rabe za več svojih parcel, med drugim tudi za parc. št. 304/2 k. o. ..., na kateri se nahaja obravnavani objekt. Iz odgovora občinske uprave naj bi izhajalo, da je bila v strokovnih podlagah njegova pobuda opredeljena kot sprejemljiva ter da je župan 1. 2. 2016 sprejel Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec, ki je v fazi izdelave osnutka. Navaja tudi, da je naročil poročilo o meritvah hrupa v okolju, ki je bil izveden v času, ko je obrat deloval z največjo zmogljivostjo, ter da iz poročila izhaja, da hrup, ki ga povzroča obrat ne bo ovira za legalizacijo objekta.

5. Navaja še, da je bil zaradi velike količine hlodovine, ki je bila na trgu zaradi žleda, objekt prisiljen postaviti zaradi ohranitve delovnih mest, saj je v njem zaposlenih pet delavcev in njegovih družinski člani, hkrati pa mora preživljati še mladoletna otroka. Zato ni mogel čakati na spremembo prostorskih aktov občine in izdajo gradbenega dovoljenja, temveč je moral takoj ukrepati, pri čemer si je hkrati prizadeval za pogoje, ki bodo omogočili legalizacijo. Meni, da je toženka nepravilno presodila, da navedene okoliščine za odločitev niso relevantne, in da bi pri svoji presoji morala upoštevati tudi, da bo v primeru rušitve utrpel veliko materialno škodo. Dodaja, da je pred vložitvijo tožbe pridobil potrdilo občine, da je njegova pobuda v zaključni fazi izdelave osnutka.

6. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V tem upravnem sporu izpodbijani upravni akt je inšpekcijska odločba, izdana na podlagi 152. člena ZGO-1 zaradi nedovoljene gradnje objekta žage za razrez hlodovine, kot je opisana v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

9. Med strankama ni sporno, da gre za objekt, za katerega je po določbah ZGO-1 in Uredbe za manj zahteven objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

10. Pridobitev gradbenega dovoljenja je pogoj za začetek gradnje tovrstnega objekta. Kot namreč pravilno opozarja že toženka, se po določbi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Skladno z drugim odstavkom 3. člena pa lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja.

11. Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, gre skladno s točko 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo.

12. Po določbi 152. člena ZGO-1 pa v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

13. Pravno odločilni dejstvi za izrek izpodbijanega ukrepa v tem primeru sta torej ugotovitvi, da je obravnavni objekt manj zahteven objekt, za katerega je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, in da gradbeno dovoljenje zanj pred začetkom gradnje (niti v trenutku odločanja prvostopenjskega organa) ni bilo pridobljeno. Glede na tak dejanski stan zadeve je organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo. V posledici te ugotovitve pa je bil dolžan izreči ukrep iz 152. člena ZGO-1. 14. Glede na navedeno se sodišče strinja s presojo toženke, da tožnikova prizadevanja za legalizacijo objekta in razlogi, ki so ga vodili h nelegalni gradnji, ki jih je tožnik navajal že v upravnem postopku in jih ponavlja v tožbi, za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pravno pomembni. Po povedanem na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti tožnikove navedbe o materialni škodi, ki naj bi jo utrpel zaradi izpodbijanega ukrepa.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.