Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v ZPP niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 5. 10. 2020 zavrnilo.

2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predmetni postopek prekine.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka dne 12. 10. 2020 vložila predlog za prekinitev postopka, ker se je dne 5. 8. 2020 nad njo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St 000/2020 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave. V predlogu je navedla, da se postopek, v katerem je proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen predlog za izvršbo ali tožba, prekine z začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave in se sklicevala na prvi odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niti v Zakonu o pravdnem postopku niti v ZFPPIPP ni podlage za prekinitev pravdnega postopka v primeru, kadar nad toženo stranko teče postopek poenostavljene prisilne poravnave ter da ZFPPIPP v določbah, ki urejajo postopek poenostavljene prisilne poravnave, predvideva le prekinitev postopka izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave (1. alineja drugega odstavka 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 132. člena ZFPPIPP), ne pa tudi prekinitve pravdnega postopka. Tožena stranka se je v utemeljitev svojega predloga torej neutemeljeno sklicevala na prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP.

7. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom St 000/2020 z dne 25. 2. 2021 predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo, s sklepom St 000/2020 z dne 31. 3. 2021, ki je postal pravnomočen 16. 4. 2021, pa odločilo, da se pritožba dolžnika zoper navedeni sklep šteje za umaknjeno. Ker je torej postopek poenostavljene prisilne poravnave končan, je tudi prenehal razlog, ki ga je v utemeljitev svojega predloga za prekinitev postopka navedla tožena stranka.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker glede na zgoraj ugotovljeno niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.