Jedro

Tožnika zastopata odvetnika iz Republike Hrvaške. Ta pa v tem postopku nista izkazala predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Zaradi navedenih okolnosti je bil pred sodiščem nižjih stopenj tudi uveden postopek za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu 146. člena ZPP. Dejanska vzajemnost med državama pa tudi ne obstaja.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se tožba tožnika zavrže, ker ima stalno prebivališče v tujini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca, v postavljenem roku pa ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu prvega odstavka 146. člena ZPP.

Tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

Revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje sta za tožnika vložila njegova odvetnika iz Zagreba in sicer N. H. in D. H.. Revizija uveljavlja vse zakonske razloge iz ZPP. Kršitev postopka je podana zato, ker da je sodišče z uporabo zakonskih predpisov o vročitvi odreklo tožniku pravico do sodelovanja v postopku. Sklep za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj je sodišče vročilo tožnikovima pooblaščencema in pri tem odredilo zelo kratek rok, v katerem nista mogla opraviti potrebnih posvetov s tožnikom. Sta pa pooblaščenca že v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje sporočila, koga sta imenovala za pooblaščenca za sprejemanje pisanj.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Po določilu prvega odstavku 384. člena ZPP je revizija dovoljena tudi zoper sklepe sodišča druge stopnje, izdane v premoženjskopravnih sporih, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Po določilu tretjega odstavka 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Po določilu 91. člena ZPP sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP.

V tem primeru je tožnik, ki je tujec, vložil revizijo po pooblaščencih, ki sta odvetnika v Zagrebu, Republika Hrvaška.

Revizijo sta tako vložila tuja odvetnika. Pod kakšnimi pogoji tuj odvetnik opravlja odvetniški poklic oziroma zastopanje strank pred državnimi organi v Republiki Sloveniji, določa Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96, 24/2001, naprej ZOdv). Tako določa 2a člen navedenega zakona, da lahko tuj odvetnik, ki je v matični državi pridobil pravico do opravljanja odvetniškega poklica, opravlja ta poklic v Republiki Sloveniji pod pogoji, ki jih določa ta zakon (in ki so različni za odvetnike iz držav Evropske unije v primerjavi z odvetniki iz drugih držav in med katere šteje tudi Republika Hrvaška). Tako kot velja za domače odvetnike, da pridobijo pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov (tretji odstavek 1. člena ZOdv), velja tudi za tuje odvetnike, da pridobijo pravico do opravljanja odvetniškega poklica v RS z vpisom v imenik tujih odvetnikov. To izhaja med drugim iz drugega odstavka 30. člena ZOdv (ki določa, da se tuj odvetnik, ki ima v RS pravico opravljati poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, izbriše iz imenika odvetnikov tudi, če v svoji matični državi nima več pravice opravljati odvetniškega poklica) ter iz drugega odstavka 31. člena istega zakona (ki določa, da je imenik odvetnikov sestavljen iz 1. imenika odvetnikov, državljanov RS, 2. imenika tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik in 3. iz imenika tujih odvetnikov, ki imajo v RS pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države). Navedeno zaključevanje potrjuje tudi tretji odstavek 25. člena ZOdv, ki določa, da se tuj državljan, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje odvetniškega poklica po pravu države, katere državljan je, vpiše v imenik odvetnikov, ki lahko opravljajo odvetniški poklic pred državnimi organimi v RS, če velja vzajemnost. Obstoj dejanske vzajemnosti med prizadetima državama terja tudi 34f člen ZOdv. Te pa med Republikama Slovenije in Hrvaške ni, ker hrvaški Zakon o odvetništvu (Narodne novine št. 4/94) določa, da se pravica do opravljanja odvetništva na območju R Hrvaške pridobi z vpisom v imenik odvetnikov in podani slovesni prisegi (prvi odstavek 46. člena) ter se drugače v praksi tudi ne postopa.Kot že navedeno, sta tožnikova pooblaščenca v tej zadevi odvetnika iz R Hrvaške. Navedena odvetnika v tem postopku nista izkazala predpostavk, ki jih določa ZOdv za zastopanje tujih odvetnikov pred sodišči v RS. Zaradi navedenih okolnosti je bil pred sodiščema nižjih stopenj tudi uveden postopek za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v smislu 146. člena ZPP. Dejanska vzajemnost med državama pa tudi ne obstaja.

V skladu z navedenimi razlogi zaključuje revizijsko sodišče, da sta revizijo vložila pooblaščenca, ki nista izpolnjevala predpostavk iz tretjega odstavka 86. oziroma prvega odstavka 91. člena ZPP. Zato je moralo na podlagi teh določb in 377. člena ZPP zavreči tožnikovo revizijo.