Jedro

Oseba, ki se je odpovedala pravici biti dedinja, nima pravnega interesa za uveljavljanje vračunanja daril, saj ta pravica pripada le sodediču (58. čl. ZD).

Izrek

Pritožba se kot nedovoljena zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo katero premoženje spada v zapuščino po pok. M. M., razglasilo za oporočna dediča Ž. Š. in F. P., za nujne dedinje pa zapustničine hčere V. U., V. C. in Ž. D., vsako do 1/8 zapuščine, ker pa sta slednji dve svoje dedne deleže odstopili prvi nujni dedinji, je razglasilo, da dedujeta oporočna dediča vsak po 5/16 zapuščine, nujna dedinja pa 6/16 zapuščine.

Zoper sklep se pritožuje zapustničina hči K. Š. V pritožbi navaja, da so bile nujne dedinje, to je njene sestre, že v celoti dedno odpravljene, saj so od matere prejela darila že za časa njenega življenja, ki jih v nadaljevanju pritožbe tudi za vsako dedinjo posebej natančno opiše. Sama naspotno ni dobila ničesar, zato meni, da bi sodišče prve stopnje moralo spoštovati v celoti voljo matere, izraženo v oporoki, s katero je njeni hčeri, torej vnukinji zapustnice in njenemu zaročencu zapustila vso zapuščino. Predlaga razveljavitev sklepa o dedovanju v delu, kjer so priznani nujni deleži. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu pritožbe ugotovilo, da ni dovoljena.

Pritožnica s trditvijo, da so njene sestre - nujne dedinje določen del premoženja od zapustnice že pridobile in jim zato nujni delež iz zapuščine ne pripada, smiselno zahteva vračunanje daril v dedne deleže nujnih dedinj. Pravica zahtevati vračunanje darila pripada po 58.čl. Zakona o dedovanju le sodediču, kar pa pritožnica ni, saj je na zapuščinski obravnavi dne 14.7.1995 izrecno izjavila, da oporoko priznava, nujnega deleža pa ne uveljavlja. Nujni dedič dobi nujni delež samo če ga zahteva ( 26.čl. ZD ), zato se je pritožnica s takšno dedno izjavo odpovedala pravici biti dedinja. Ker pritožnica ni sodedinja, pa nima pravnega interesa za uveljavljanje vračunanja darila, saj s tem ne bi v ničemer spremenila svojega položaja, ni pa niti legitimirana za urejanje razmerij med oporočnima dedičema in nujno dedinjo. Zato je moralo pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči po 1.odst.380. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD.