Jedro

Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je tožbo z dne 25. 9. 2012 zavrglo.

Zoper zgoraj navedeni sklep je v odprtem pritožbenem roku vložil pritožbo tožnik. Po določbi 7. odst. 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) se za dan izročitve sodišču, za osebo, ki ji je odvzeta prostost, šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti. Zato se šteje, da je pritožba tožnika vložena dne 2. 1. 2013 in je pravočasna. V pritožbi navaja, da sodišče ni uporabilo zakonske določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki določa, da če zavarovanec v tožbi napačno označi toženo stranko zaradi očitne pomote lahko spremeni označbo tožene stranke najkasneje do konca pripravljalnega naroka oziroma, če tega ni bilo do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zato je sodišče ravnalo napačno, ko je tožbo s sklepom zavrglo, ker je tožnik v postavljenem roku ni popravil. Sodišče bi moralo dopustiti, da popravi napačno označbo tožene stranke do konca pripravljalnega naroka oziroma do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Navaja, da je z vlogo z dne 1. 1. 2013 popravil tožbo v delu, kjer naj bi bila napačno označena tožena stranka. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati tudi pravno laičnost tožnika in upoštevati načelo sorazmernosti. Upoštevati bi moralo, da je tožeča stranka zaprosila za brezplačno pravno pomoč in ji ni bilo ugodeno. Gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, ki pomeni hud poseg v pravice tožnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in dovoli nadaljevanje postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določb Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) pri čemer se sicer napačno sklicuje na določbo 18. člena navedenega zakona. ZDSS-1 posebej ureja postopek pred temi sodišči in sicer je za predmetni postopek, ki predstavlja individualni delovni spor relevantna določba 37. člena ZDSS-1. Po navedeni določbi lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel Ministrstvo …., namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je tožbo zaradi navedene pomanjkljivosti zavrglo ob uporabi določbe 108. člena ZPP. Pri tem je postopalo nepravilno, saj je spregledalo določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, za kar je imelo podlago v določbi 3. točke 365. člena ZPP.