Jedro

Tožnik se ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal. Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevke za plačilne pravice za njivo in travnik, za proizvodno vezana plačila za grah in za krmne površine (prvi odstavek); stranki se bodo v naslednjih letih pomoči za kršitve na površini zmanjšale v višini 1430,64 EUR (drugi odstavek); o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoči na živali bo odločeno s posebno odločbo (tretji odstavek); v postopku izdaje te odločbe posebni stroški niso nastali (četrti odstavek). V obrazložitvi upravni organ navaja, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je na obrazcu D “Prijava površin kmetijskih rastlin ter zahtevkov na površino“ prijavljena površina za posamezen GERK večja od ugotovljene površine (GERK-i 4242652, 4242666, 4242708), zato se zahtevek za izplačilo plačilnih pravic, ki presega ugotovljeno površino (6,07 ha) zniža oziroma izključi, in da je prijavljena površina za posamezno kmetijsko rastlino večja od ugotovljene (GERK-i 364352, 4242652, 4242666, 4242708), zato se zahtevek za izplačilo pomoči, ki presega ugotovljeno površino (6,77 ha) zniža oziroma izključi. Ker nepravilnost predstavlja več kot 20 % ugotovljenih površin, se zahtevek za tekoče leto zavrne. Ker nepravilnosti zahtevkov za pomoči na površino (izplačilo plačilnih pravic in proizvodno vezanih plačil na površino) predstavlja več kot 50 % ugotovljenih površin, se vsi zahtevki na površino zavrnejo in se bodo v obdobju naslednjih 3 let pomoči zmanjšale v višini, ki je enaka razliki med ugotovljenimi in prijavljenimi zahtevki tj. višini 1430,64 EUR. Odločitev je upravni organ oprl na 50. člen in 51. člen Uredbe 796/2004/ES.

Drugostopenjski organ je pritožbi delno ugodil, odpravil 2. točko izreka in odločil, da se izvedencu A.A. povrnejo stroški v višini 227,62 EUR. Navaja, da so pravne podlage za odločanje o izplačilu plačilnih pravic za leto 2008 Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008, ki so bile izdane za namen izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1782/23 z dne 29. 9. 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) št. 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 in Uredbe komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter Uredbe komisije (ES) št. 796/2004 z dne 30. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete. Ugotavlja, da je iz obrazca D razvidno, da je (pri)tožnik prijavil skupaj 21,94 ha za plačilo EKO0. Na kmetijskem gospodarstvu sta bili v letu 2008 opravljeni dve kontroli na kraju samem. Zapisnika obeh kontrol je (pri)tožnik podpisal. Pojasnjuje, da ima po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zapisnik značaj javne listine, če je sestavljen v skladu z zakonom. V postopku je drugostopenjski organ imenoval tri izvedence, katerim je bilo naloženo, da v okviru superkontrole pregledajo GERK-e 4242666, 4242652, 4242708 in 3643252 za leto 2008, ki jih je (pri)tožnik prijavil za dodelitev sredstev za leto 2008. Kontrola dejanske rabe navedenih GERK-ov je bila opravljena 29. 7. 2010, z dokončnimi rezultati meritev, napravljenih z GPS napravo, je bil (pri)tožnik seznanjen 1. 10. 2010. Iz zapisnika drugostopenjski organ povzema navedbe izvedenca, da je na delu oziroma na celotnem GERK 4242666, 4242652, 4242708 vidno, da se živali nahajajo na teh površinah, vendar ni pokrovnosti travinja zaradi prevelike pokrovnosti drevesnih krošenj, da je pritožnik sejal travno seme na te površine, vendar tudi s tem ukrepom ni izpolnjen pogoj dejanske rabe 1800. Sicer pa so izvedenci za kontrolirane GERK-e soglasno ugotovili dejansko rabo kot sledi: GERK PID 3643252- Rovi–Draga, prijavljena in ugotovljena površina je 0,70 ha, v večinskem delu je potrjena prijavljena vrsta dejanske rabe 1300, izločila sta se dva manjša dela na V strani GERK-a pod vrsto dejanske rabe 9999, ker je GERK preveč zarisan v gozd. Glede GERK PID 4242652-Skubinka so izvedenci ugotovili, da znaša prijavljena površina 0,64 ha, ugotovljena površina pa je 0,26 ha. SV del je izločen pod vrsto dejanske rabe 9999, za JZ del je potrjena prijavljena vrsta dejanske rabe 1800. GERK je znotraj obore. Za GERK PID 4242666-Skubinka so ugotovitve naslednje: prijavljena površina je 2,13 ha, ugotovljena površina je 0 ha. GERK je znotraj obore, kjer se pase divjad. Celotno področje GERK-a je dejansko zarisano v gozd, kjer ni skoraj nič travne ruše, zato se je določila vrsta dejanske rabe 9999. Glede GERK PID 4242708-Skubinka so izvedenci ugotovili, da je prijavljena površina 3,30 ha, ugotovljena pa 0 ha. Celotnemu GERK-u, ki je znotraj obore, je določena vrsta dejanske rabe 9999, saj gre za gozdnato področje, travne ruše pa je zelo malo. Skupna razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino znaša 5,81 ha. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da je pri definiranju vrste rabe posameznega GERK-a, ki je hkrati podlaga za določitev upravičene površine, treba izhajati iz definicije kmetijske parcele, ki je strnjena površina zemljišča znotraj ene grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva, na kateri se goji ena skupina rastlin, določena v 49. členu Uredbe 796/2004 in 16. členu Uredbe 1975/2006. V skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč se za potrebe določanja dejanske rabe uporablja Interpretacijski ključ, ki vsebuje šifrant vrst dejanske rabe, navodila za zajem podatkov, opise posameznih vrst dejanske rabe in najmanjše površine zajema vrst dejanske rabe. Upravičena raba, šifra 1300-trajni travnik, v skladu s šifrantom rabe pomeni površine kmetijskih zemljišč, porasle s travo, deteljami in drugimi zelmi, ki jih redno kosi oziroma pase. Te površine niso v kolobarju in se ne orjejo, kot trajni travnik se štejejo tudi površine, porasle s posameznimi gozdnimi drevesi, kjer število dreves ne presega 50 dreves/ha. Sem sodijo tudi pašniki v visokogorju. Vrsta dejanske rabe 1800-kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem je definirano kot površina, porasla s travinjem, na kateri rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80%, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75%. Na podlagi Interpretacijskega ključa se morajo izločati vse površine z nekmetijsko rabo, ki so večje od 100 m2 in sodijo med „druge kmetijske površine“, „gozd“ in „ostala nekmetijska zemljišča“. Kot „trajni travnik“ se ne uvršča kmetijskih površin, katerih gostota drevja je večja od 50 dreves/ha, površina s sklenjeno zarastjo grmovja, rekreacijskih površin. Upravni organ navaja, da je (pri)tožnik zbirno vlogo podpisal 29. 4. 2008 in podal izjavo, da je seznanjen z vsemi pogoji za uveljavljanje zahtevkov v letu 2008, med katerimi so tudi pogoji za upravičene površine, ki jih morajo prijavljene površine izpolnjevati. Vsaka subvencijska kampanja se izvede na osnovi Uredbe Vlade RS, zato je treba pri obravnavi vloge to uredbo upoštevati, za vsako zadevno leto posebej. Meni, da (pri)tožnik ne more prevaliti odgovornosti za vris GERK-ov na uradno osebo, ki je vodila postopek na upravni enoti, saj je določitev GERK-ov v izrecni pristojnosti same stranke in uradna oseba zahteve stranke glede vrisa, kolikor ne nasprotuje prisilnim predpisom, upošteva. Uradna oseba tudi sicer ne more vedeti, razen v primeru direktnega neskladja z rabo, da zahteva po vrisu GERK-a ne izpolnjuje pogojev. Drugostopenjski organ zanika, da naj bi bila njegova navodila upravnim enotam zahtevala vrisovanje takšnih GERK-ov, za katere je bilo naknadno pri kontroli na kraju samem ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogojev. Za neutemeljene je ocenila tudi pritožbene navedbe, da pri kontroli na kraju samem ni bil uporabljen za leto 2008 veljaven Pravilnik o evidenci dejanske rabe. Uporaba veljavnega predpisa je bila posebej naložena s sklepom o postavitvi izvedencev. Upravni organ navaja, da na opravljen pregled na kraju samem, opravljen z izvedenci, ni bilo danih pripomb, ki bi vplivale na pravilnost kontrolnega pregleda in podanih ugotovitev glede vrste dejanskih rab na pregledanih GERK-ih. Zapisnik ima značaj javne listine, dejstva ugotovljena s tem zapisnikom pa se štejejo za resnična in dokazana. Pravilna je ugotovitev, da znaša neupravičena površina 5,81 ha. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da se za preveč prijavljeno površino uporabijo določbe o znižanju v skladu z Uredbo 796/2004/ES in povzema določbe 50 in 51. člena. V konkretnem primeru glede na prijavljeno površino 21,94 ha in ugotovljeno neupravičeno površino 5,81 ha, dobimo razliko, ki predstavlja ugotovljeno površino, to je 16,13 ha. Neupravičena površina predstavlja tako 36 % ugotovljene površine, zato presega 20 % in je zavrnitev zahtevka zakonita. Ni pa zakonita določitev triletne sankcije v obliki vračila 1430,64 EUR, ker naj bi neupravičena površina presegala 50 % ugotovljene površine, saj je glede na ugotovitev prvostopnega organa dosegla 44 %. Zato je organ to sankcijo odpravil. V zvezi z odločitvijo o stroških postopka pa upravni organ navaja, da je iz zapisnika z dne 29. 7. 2010 razvidno, da je kontrola trajala 2 uri in 30 minut zato znaša plačilo za opravljeno izvedeniško delo A.A. EUR.

Tožnik vlaga tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da ima ekološko kmetijo (pase damjake in škotsko govedo), zato mora upoštevati smernice ekološke reje - prosto rejo. Na pašniku imajo živali hrano, urejeno vodo, krmišča in tudi gozdna drevesa, ki pomenijo naravno zavetišče za živali ter tudi prehrano – želod. Na tem pašniku redno čisti grmovje in zarast. Enako kot za predhodno leto je želel uveljavljati EKO 0. Ker je bilo treba najprej spremeniti stanje v GERK-ih, se je 31. 3. 2008 zglasil na pristojni upravni enoti, kjer je upravnemu delavcu pojasnil, da ima ograjen pašnik v izmeri 11,80 ha, v katerega so vključeni travniki, sadovnjaki ter ostala zemljišča, ki so porasla z gozdnim drevjem. Na to površino je bil vezan njegov zahtevek za plačilo EKO 0. Upravni delavec je dodatno vnesel tri GERK-e in s tem povečal površino za cca 6 arov, kar pa je storil napačno ter v nasprotju z materialnimi in procesnimi pravili. Tožnik navaja, da ni dobro razumel, kaj upravni delavec riše, ta pa mu je zgolj omenil, da imajo nova navodila ministrstva in da kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, sodijo v rabo 1800. Zagotovil mu je tudi, da ima pravico uveljavljati večjo površino, tako da je prišlo do vnosa treh dodatnih GERK-ov. Drugostopenjski organ nepravilno navaja, da je bila uradna oseba na upravni enoti dolžna upoštevati njegove zahteve, saj nikakršnih zahtev ni podal, ker ne pozna vseh predpisov in tudi ne navodil pristojnega ministrstva, na katera se je skliceval uradnik in ki bi naj jih dobil 23. 1. 2008 ter 30. 1. 2008, ta pravila pa naj bi bila potrjena še z dopisom ministrstva z dne 31. 12. 2008. Njegov namen je bil, da zahtevo vloži v skladu s takrat veljavnimi predpisi. S tem v zvezi se sklicuje na 7. člen ZUP. Meni, da njegove navedbe potrjujejo določbe Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, konkretno 11. člen. Navaja, da ni podal predloga, ki bi pomenil odstopanje od posnetka iz zraka, upravni organ o čem takem ni zapisal izjave nosilca ter odstopanja ni prijavil inšpektoratu. Do odstopanja je dejansko prišlo izključno zaradi ravnanja upravnega organa oziroma uradnika, ki pa na navodila ministrstva pri odločanju ni vezan. Tožnik navaja, da je bilo v teku postopka opravljenih več kontrol, v katerih so bili pregledani tudi GERK-i z dejansko rabo 1800. Pri kontroli 8. 9. 2008 se je dejanska raba prijavljenih površin zmanjšala za 1,73 ha. Po kontroli 18. 11. 2008 so bili izločeni vsi GERK-i z rabo 1800 (4242652, 4242666 in 4242708), vendar mu je bilo obljubljeno, da zaradi tega njegov zahtevek za subvencijo ne bo zavrnjen. Tožnik, ki zapletenega zapisnika kontrole ni razumel, je zapisnik podpisal. Po prejemu izpodbijane odločbe pa je ugotovil, da je bil njegov zahtevek prav zaradi izločitve navedenih treh GERK-ov zavrnjen. Tožnik opozarja, da so bile opravljene štiri kontrole, v okviru katerih so kontrolorji vsakokrat ugotovili drugačno dejansko stanje. Pri kontrolah 8. 9. 2008 in 18. 11. 2008 je bil obakrat prisoten isti kontrolor, ugotovitve pa so bile različne. To pomeni arbitrarno ravnanje državnega organa in je usmerjeno zgolj v to, da se škoduje stranki. Vprašljivo je, kako delajo inšpekcijske službe, če vsak kontrolor izmeri po svoje in odloča drugače, tudi ocena kontrolorja glede pokrovnosti travinja 80 % je subjektivna ocena. Tožnik se sprašuje, kakšno je izvajanje Pravilnika o evidenci dejanske rabe, saj se ta pravila spreminjajo iz leta v leto. V nadaljevanju podaja pripombe na ugotovitve, ki izhajajo iz zapisnika o kontrolnem pregledu na kraju samem za površine 2008 z dne 28. 7. 2010. Glede GERK-ov 3643252 in 4242652 navaja, da so izločene površine nepravilno ugotovljene, in da iz zapisnika tudi ni mogoče ugotoviti, kaj pomeni izmerjena ter kaj ugotovljena površina. Poudarja, da je bistveno, da je na tako ugotovljeno dejansko stanje, kot izhaja iz navedenega zapisnika, podal zahtevek, da se površine na GERK-ih, na katerih je bil opravljen ogled na kraju samem, vrnejo na stanje iz leta 2007 in da se torej upoštevajo površine, kot so bile prijavljene leta 2007. Posledično se za leto 2008 lahko izplačajo subvencije v enakem znesku kot za leto 2007. Pojasnjuje, da je v opombah na koncu navedenega zapisnika dal pripombo, da obsoja vris GERK-ov na takšne površine, v gozd, saj tega sam ni vrisoval, dejansko je bil zaveden, bodisi s strani ministrstva bodisi s strani upravne enote. S tem je jasno podal svoje strinjanje z ugotovitvami kontrolne skupine, hkrati pa je podal zahtevek, da se upoštevajo površine iz leta 2007 in tako spremenil zahtevek za izplačilo plačilnih pravic za leto 2008. Drugostopenjski organ je to prezrl ter protispisno navedel, da na zapisnik ni dal pripomb. Do pripomb, ki jih je podal in so bistvene, se drugostopenjski organ ni opredelil ali jih upošteval, kar je nezakonito in je to razlog, zaradi katerega je sprožil upravni spor. Zaradi kršitve 7. člena ZUP na prvi stopnji je prišlo do njegovega napačnega zahtevka, kar je skušal sanirati s spremembo zahtevka v okviru pritožbenega postopka. Drugostopenjski organ je bil dolžan to upoštevati in odločiti v mejah tožnikovega zahtevka ter zahtevku ugoditi. Enako napako je upravni organ napravil tudi pri ostalih ekoloških kmetovalcih, in sicer pri B.B., C.C. in D.D., katerih zaslišanje predlaga. Za pričo predlaga tudi A.A. in prilaga njegov dopis ministru E.E. Predlaga tudi vpogled v spisno dokumentacijo upravnih spisov v zadevi, zaslišanje uradne osebe F.F., vpogled v upravni spis Upravne enote Črnomelj glede vrisa GERK-ov, vpogled v upravni spis Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Izpostave Črnomelj glede zahtevka za izplačilo plačilnih pravic za leto 2008, zlasti zahtevka za ukrep OMD za leto 2008, zaslišanje kontrolorjev G.G., H.H., I.I., zaslišanje izvedencev J.J., K.K. in L.L. ter svoje zaslišanje. Sodišču predlaga, da odpravi odločbi organov obeh stopenj, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da je za vris GERK-ov in upravičenih površin odgovorna tožeča stranka in da te odgovornosti ne more preložiti na uradno osebo na upravni enoti, ki tudi objektivno ne more vedeti, ali vrisani GERK in zanj določena raba izpolnjuje pogoje za izplačila v letu vpisa, mora pa to vedeti tožeča stranka, ko se odloča za vris GERK-a in določitev rabe zanj ter nato za podajo zahtevka za določen GERK. Tudi sklicevanje na nepoznavanje predpisov je brezpredmetno; s podpisom zbirne vloge dne 29. 4. 2008 je tožeča stranka podala izjavo, da je seznanjena s pogoji za uveljavljanje zahtevkov v letu 2008. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prilaga navodila upravnim enotam, poslana z dne 30. 1. 2008 in 31. 1. 2008 ter 31. 12. 2008; gre za tehnična navodila delavcem upravnih enot in ne gre za nadomestitev zakonodaje. Tožena stranka dodaja, da sprememba zahtevka tožeče stranke, podana ob kontroli na kraju samem, ni bila upoštevana, kajti za tako spremembo zahtevka ni podlage v predpisih ter je spreminjanje zahtevkov po 14. členu Uredbe/2008 mogoče le iz razlogov, ki jih navaja 15. člen Uredbe 796/2004/ES in 7. člen te uredbe DČ in sicer le do 31. maja 2008, za vse ukrepe kmetijske politike pa se upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga, na katero je oprta odločitev o zavrnitvi tožnikovih zahtevkov za plačilne pravice za njivo in travnik, za proizvodno vezana plačila za grah in za krmne površine za leto 2008, je 51. člen Uredbe 796/2004/ES. Po tej določbi se v primerih, če je v zvezi s skupino posevkov površina, prijavljena za namene shem pomoči na površino (razen določenih izjem, ki v tem primeru ne pridejo v poštev) večja od površine, določene v skladu s členom 50 (3), (4) in (5) te uredbe, pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, znižane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika več kakor bodisi 3 % bodisi 2 ha, vendar ne več kakor 20 % ugotovljene površine. Če je razlika več kakor 20 % ugotovljene površine, se ne dodeli nobena pomoč na površino za zadevno skupino zahtevkov. Če je v zvezi s skupno določeno površino, ki je zajeta v enotnem zahtevku (razen določenih, za ta primer nerelevantnih izjem), prijavljena površina večja od površine, določene v skladu s členom 50 (3), (4) in (5) te uredbe za več kakor 30 %, se pomoč, do katere bi bil kmet upravičen po tej uredbi, zavrne za zadevno koledarsko leto v skladu s temi shemami pomoči, če pa je razlika več kot 50 %, je kmet izključen iz prejemanja pomoči do višine zneska, enakega znesku, ki ustreza razliki med prijavljeno površino in ugotovljeno površino v skladu s členom 50 (3) do (5).

Dejstva, na podlagi katerih je upravni organ uporabil navedeno določbo, je drugostopenjski organ (ki je pritožbi delno ugodil in odpravil sankcijo v obliki vračila 1430,64 EUR, ker je ugotovil, da neupravičena površina ni presegla 50% ugotovljene površine) povzel iz zapisnika št. 100189970/POV/3/2 z dne 29. 7. 2010, iz katerega izhaja, da je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino (ugotovljena površina je tista površina, ki je ugotovljena po izvedenih administrativnih kontrolah in kontrolah na kraju samem, 2. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008, Uradni list RS, št. 12/2008) 5,81 ha, kar je glede na prijavljeno površino (21,94 ha) 36 % ugotovljene površine (16, 13 ha).

Po določbi 80. člena ZUP je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona, javna listina in je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni.

Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na vris GERK-ov 4242666, 4242652, 4242708, katere naj bi v nasprotju s predpisi vrisal delavec na upravni enoti, ne vzdržijo pravne presoje. Iz tožbenih navedb izhaja, da je bil vris teh GERK-ov izveden na tožnikov predlog, ko se je tožnik 31. 3. 2008 zaradi uskladitve GERK zglasil na upravni enoti. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 121/2006, 124/2007) v 11. in 12. členu nosilcu kmetijskega gospodarstva nalaga dolžnosti v zvezi z vpisom kmetijskega gospodarstva in sprememb v register kmetijskih gospodarstev ter tudi z vpisom GERK v evidenco GERK in javljanjem sprememb v evidenco GERK. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora, ko javlja spremembo podatkov o GERK, predložiti podatke iz priloge 14 tega pravilnika, in sicer mora pri spremembi vrste dejanske rabe GERK-a v vlogi navesti novo vrsto dejanske rabe, s podpisom vloge pa jamči za točnost in resničnost podatkov ter prevzema odgovornost in posledice za napačne ali nepopolne podatke. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na nepoznavanje predpisov ter odgovornosti za nepravilno določeno vrsto dejanske rabe vpisanih novih GERK-ov prevaliti na delavca upravne enote, ki je spremembe v evidenco GERK vpisal. Tudi sam nosi posledice takega nepravilnega vpisa. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev nosilcu kmetijskega gospodarstva hkrati zagotavlja (ter s tem vzpostavlja ustrezno dolžnost organa), da se vpisovanje podatkov izvaja na podlagi njegovih predlogov in da prejme izpis vpisanih podatkov ter da pravilnost vpisanih podatkov potrdi. Glede na to tožnik tudi ne more biti uspešen s sklicevanjem na to, da vpisa podatkov, kot je bil ta izvršen, ni zahteval (kolikor so te navedbe podane v smeri, da je bil opravljen vpis drugače, kot je to predlagal). Glede na ureditev postopka javljanja in vpisovanja sprememb v evidenco GERK v navedenem pravilniku razjasnjevanje okoliščin vpisa nepravilne dejanske rabe GERK-ov ne more biti predmet postopka za dodelitev pomoči, te okoliščine pa ne del dejanskega stanja, relevantnega za odločitev o zahtevku za pomoč. Ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ki naj bi jih delavec upravne enote storil v postopku vpisovanja sprememb v evidenco GERK, je lahko le stvar postopkov nadzora nad izvajanjem predpisov, ki urejajo upravne postopke in druge upravne naloge državnih organov ter morebitnih postopkov za odškodovanje. Ob tem sodišče še dodaja, da Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 v osmem odstavku 12. člena določa, da vsebuje zbirna vloga tudi izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, da je seznanjen s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, in s predpisanimi sankcijami, torej je vzpostavljena odgovornost samega nosilca kmetijskega gospodarstva za uveljavljanje zahtevkov v skladu s predpisi. Zato sodišče tudi ne sprejema kot utemeljenih tožnikovih ugovorov, da je bil v postopku pri upravni enoti kršen 7. člen ZUP, da bi moral upravni delavec, če naj bi tožnikov predlog za vpis bil nepravilen, obvestiti o tem inšpektorat in v evidenco vpisati njegovo izjavo, dalje, da se je upravni delavec pri vpisovanju sprememb v evidenco GERK nepravilno opiral na navodila ministrstva namesto pravilno na predpise itd. Iz teh razlogov sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo dokazov v zvezi z ugotavljanjem (ne)pravilnosti vodenja postopka vpisovanja sprememb v evidenco GERK na upravni enoti v tožnikovem primeru in primeru še drugih nosilcev kmetijskih gospodarstev.

Podlago za drugačno odločitev tudi ne dajejo tožnikovi ugovori, da rezultatom kontrol na kraju samem ni mogoče pritrditi, ker se med seboj razlikujejo, da ugotovitve temeljijo na subjektivnih ocenah kontrolorjev o uvrščanju površin v vrsto dejanske rabe ter da tožnik zapisnikov kontrol, ki jih je podpisal, ni razumel. Kot izkazuje spisna dokumentacija v zadevi, se rezultata kontrole z dne 18. 11. 2008 (ki je bila opravljena pred izdajo odločbe prve stopnje) in superkontrole z dne 29. 7. 2010 (ki je bila opravljena tudi ob sodelovanju izvedencev pred izdajo odločbe druge stopnje ter na ugotovitvah katere temelji drugostopenjska odločba) glede spornih GERK-ov razlikujeta le glede površine 0,26 ha pri GERK-u 4242652, ki je bila pri zadnji kontroli priznana kot upravičena površina), kar na odločitev ne vpliva (tudi razlika 5,81 ha med prijavljeno in ugotovljeno površino predstavlja več kot 20 % ugotovljene površine). Tožnik je zapisnika (o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 17. 11. 2008 in o kontrolnem pregledu na kraju samem z dne 29. 7. 2010) podpisal in ni podal nobenih pripomb o tem, da bi bile ugotovitve nepravilne, niti da bi ugotovitev ne razumel. Kot izhaja iz navedenih zapisnikov, oba vsebujeta tudi izrise ugotovitev o dejanski rabi zemljišč, zlasti pregledno zapisnik z dne 29. 7. 2010, ki v opombah navaja tudi enostavne in razumljive opise dejanske rabe zemljišča, ki je bila na posameznem GERK-u ugotovljena, in v zaključnem delu še pojasnilo izvedenca v zvezi z razvrstitvijo zemljišč glede na ugotovljeno dejansko rabo ter pripombo tožnika, da se z ugotovitvami kontrolnega pregleda strinja, ker so sporni GERK-i vrisani na površino, ki je gozd. Tudi po mnenju sodišče tožnik glede na 80. člen ZUP ni podal takšnih navedb, s katerimi bi dokazal nepravilnosti zapisnikov ali izpodbil resničnost dejstev, ugotovljenih pri kontrolnih pregledih na kraju samem. Kolikor se tožnik sklicuje na spreminjanje predpisov (s tem sodišče ne spreminja stališča, da nepoznavanje predpisov ne more biti utemeljen izpodbojni razlog), sodišče le odgovarja, da so bila kmetijska zemljišča z rabo 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, določena kot upravičene površine za dodelitev plačilnih pravic z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 124/07 z dne 28. 12. 2007, z začetkom veljavnosti naslednji dan po objavi). Vzporedno je bil spremenjen tudi Pravilnik o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list RS, št. 9/08), ki je v Šifrantu in opisu vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč podrobno opisal vrsto rabe 1800. Plačilne pravice je torej lahko uspešno uveljavljal le tisti nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega površine so tudi dejansko ustrezale opisu rabe iz pravilnika. V zvezi z očitkom o subjektivni oceni kontrolorja o pokrovnosti površin posameznega GERK-a s travinjem oziroma gozdom sodišče še dodaja, da so merilne metode predpisane s Pravilnikom o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev (uporabljena metoda v obravnavanem primeru je tudi razvidna iz zapisnikov). Tožnik pa niti pri kontrolnih pregledih ni ugovarjal, niti v tožbi ne zatrjuje, da pri kontrolnih pregledih ti predpisi niso bili upoštevani.

Sodišče tudi ne more sprejeti tožbenih ugovorov, da je s podajo pripombe na zapisnik o kontrolnem pregledu z dne 29. 7. 2010 zahtevek za izplačilo plačilnih pravic spremenil, kar bi moral drugostopenjski organ upoštevati. Kot izhaja iz odločbe organa druge stopnje, je ta navedel, da tožnik na zapisnik ni podal pripomb, ki bi vplivale na pravilnost kontrolnega pregleda z izvedenci in podane ugotovitve glede vrste dejanskih rab kontroliranih GERK. Spremenjenega zahtevka – tako da bi se upoštevalo stanje vpisov GERK v evidenci GERK iz leta 2007 ni mogel upoštevati, saj Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008 v drugem odstavku 14. člena določa, da se za vse ukrepe kmetijske politike za leto 2008 upoštevajo podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba (prvostopenjska odločba v prvem odstavku izreka) pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je zakonitost izpodbijane odločbe lahko preizkusilo na podlagi spisne dokumentacije upravnih spisov ter v upravnem postopku izvedenih dokazov, ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo dokazov z zaslišanjem kontrolorjev in izvedencev, ki so sodelovali pri kontrolnih pregledih. Tudi dopis enega od izvedencev ministru, ki ga tožnik prilaga tožbi, in ki opozarja na probleme pri uveljavljanju pomoči na površino, ni dokaz za dokazovanje katerega od relevantnih dejstev, pomembnih za odločitev v predmetni upravni zadevi oziroma za presojo sodišča. Stroškovni zahtevek tožeče stranke je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.