Jedro

Zapuščinski postopek je enotesn in samostojen, zato o zapuščini ni mogoče odločiti z delnim sklepom o dedovanju. Šele po tem, ko se razčistijo vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, je mogoče izdati (enotesn) sklep o dedovanju. V primeru delne razveljavitve sklepa o dedovanju bi bilo o vprašanjih pravnega nasledstva po zapustniku le delno rešeno, in sicer v tistih točkah, ki pritožbeno ne bi bile izpodbijane oz. bi pritožbeno preizkus prestale. To pa ni v skladu z naravo in namenom zapuščinskega postopka, zato je v takšnih primerih potrebno sklep o dedovanju razveljaviti v celoti.

Izrek

Pritožbi dedinje M. Z. se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki ugotovilo, da v zapuščino po pok. R. R. spada nepremičnina vl. št. ... k.o. R., osebni avtomobil F. P. in denarna sredstva pri PBS, da vrednost čiste zapuščine znaša 3.000,00 EUR, odmerilo je taksno obveznost, zaradi izostanka oporoke je ugotovilo, da pridejo v poštev po zakonu dediči I. dednega reda, zapustnikov sin je v postopku sicer predložil izročilno pogodbo, ki pa se ne nanaša na predmetno nepremičnino, k dedovanju pa so se priglasili vsi dediči in sprejeli svoje zakonite deleže. V II. točki je razglasilo za dediče po zakonu zapustnikovo vdovo, hčer in sina. V točki III/1 je odredilo, da se pri zapustniku lastni nepremičnini vl. št. ... k.o. R. vknjiži lastninska pravica na dediče, vsakega do 1/3, v točki III/2 je odredilo, da je po pravnomočnosti sklepa dedič J. R. upravičen razpolagati z osebnim avtomobilom F. P. in zanj izposlovati ustrezno prometno dovoljenje, v točki III/3 pa, da je dedič J. R. upravičen razpolagati z denarnimi sredstvi pri PBS.

Zoper sklep se je pritožila dedinja M. Z. V laični pritožbi navaja, da je naknadno na vpogled dobila „izročilno oporoko“, v kateri celotno premoženje starša izročata bratu. Mati ji je povedala, da je listino podpisala, ker je morala. Meni, da je bila mati zavedena in pod pritiskom ali pa zaradi starosti in nerazgledanosti resnično ni vedela, kaj je podpisala. Mati ji je povedala, da je zemljo namenila pritožnici. V vlogi, ki jo je sestavil pritožničin pooblaščenec in v kateri vsebinsko gre za dopolnitev pritožbe, navaja, da pritožnica v pritožbenem postopku uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 163. čl. Zakona o dedovanju (ZD). Sodišče dedinji ni vročilo notarskega zapisa izročilne pogodbe, ki ga je predložil dedič J. R., temveč ji ga je le za nekaj trenutkov dalo na vpogled, kar pa zanjo, ki ni pravni strokovnjak, ne zadostuje, da bi si lahko izoblikovala pravno stališče ali celo oblikovala dednopravne zahtevke. Tako dedinji M. Z. ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja kršitev iz 8. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. Izročilna pogodba, ki je pritožnica ni podpisala, niti ni kasneje dala svoje privolitve, je po določbi 547. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) nična, na kar sodišče v skladu z 92. čl. pazi po uradni dolžnosti. Vdova Z. R. je zapustniku priznala lastninsko pravico na ½ nepremičnine, ki je predmet izročilne pogodbe in ki je v zemljiški knjigi napačno vpisana v korist vdove. Tako v zapuščino spada tudi ½ te nepremičnine in ne le nepremičnina, vpisana v vl. št. ... k.o. R. Dedinja predlaga, da se izpodbijan sklep prekliče oz. podredno, da se pritožba pošlje sodišču druge stopnje ter zahteva, da ji sodišče vroči sporno izročilno pogodbo, da bo lahko oblikovala ustrezne dednopravne zahtevke.

Dediča Z. R. in J. R. na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba navaja, da je obseg zapuščine dejansko večji, kot ga je v izpodbijanem sklepu o dedovanju ugotovilo zapuščinsko sodišče. Iz spisovnih podatkov je v zvezi s tem razvidno, da je v smrtovnici pod točko ... zabeleženo, da je bila v zvezi z premoženjem zapustnika sestavljena izročilna pogodba, v kateri je za „prevzemnika“ določen dedič J. R. Glede na to, da je pritožnica že v vlogi z dne 13. 8. 2008 (list. št. ...) navaja, da meni, da je listina oz. „oporoka“, s katero razpolaga njen brat, neveljavna, bi moralo sodišče prve stopnje na zapuščinski obravnavi med strankami razčistiti, katero vprašanje je sporno. V primeru, da bi bil med strankami sporen obseg zapuščine, bi moralo dediče v skladu s 1. točko 212. čl. ZD napotiti na pravdo ter z izdajo sklepa o dedovanju počakati do poteka roka za vložitev tožbe oz. rezultata pravdnega postopka.

Ker ta vprašanja pred zapuščinskim sodiščem niso bila obravnavana, je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje (3. točka 365. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kaj je med strankami sporno in o spornih vprašanjih odločiti oz. jih, če so za to izpolnjeni pogoji iz 210. do 213. čl. ZD, napotiti na pravdo. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem še pripominja, da je bilo v tem primeru potrebno razveljaviti celoten izpodbijan sklep o dedovanju, kljub temu, da nekatere točke (II. in III.) med strankami niso bile sporne. Zapuščinski postopek je namreč enotesn in samostojen, zato o zapuščini ni mogoče odločiti z delim sklepom o dedovanju. Šele po tem, ko se razčistijo vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na dedovanje, je mogoče izdati (enotesn) sklep o dedovanju. Zgolj ob delni razveljavitvi sklepa o dedovanju, in sicer I. točke, v katerem je sodišče določilo obseg zapuščine, bi bilo tako o vprašanjih pravnega nasledstva po pok. R. R. le delno rešeno, in sicer v tistih točkah, ki pritožbeno niso bile izpodbijane. To pa ni v skladu z naravo in namenom zapuščinskega postopka, kot je že bilo obrazloženo zgoraj, zato je bilo potrebno sklep o dedovanju razveljaviti v celoti. Izjema od tega načela je le izdaja dodatnega sklepa o dedovanju (221. čl. ZD), ki ga je mogoče izdati, če se po pravnomočnosti najde premoženje, za katerega se prej ni vedelo, vendar v tej zadevi glede na to, da ne gre za t.i. naknadno najdeno premoženje, ta določba ni uporabljiva.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo (III. odst. 165. čl. ZPP v zv. s 163. čl. ZD).