Jedro

Obe pravdni stranki sta se pri rokovanju z odpadno embalažo dolžni podrediti javnemu interesu. Zgolj način oddajanja in prevzemanja embalaže ter druge, s tem povezane dejavnosti, sta pravdni stranki uredili pogodbeno. V upravnem postopku se zato odloča, ali tožena stranka je ali ni pravna oseba, ki je odpadno embalažo dolžna prevzemati in v kakšnem razmerju glede na druge prevzemnike odpadne embalaže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zavrženjem tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe tožeči stranki odreklo sodno varstvo, ker odločitev o obravnavanem zahtevku ni v sodni prisojnosti.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in odločitev o zadevi v sodnem postopku. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicuje se na 481. čl. ZPP, ki opredeljuje, v katerih postopkih se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih. Sklicuje se na pogodbo o oddaji odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, podpisano dne 30.9.2011 in 1.11.2011 (v nadaljevanju pogodba), ki je sklenjena za čas do 31.12.2013. Predmet spora je predmet te pogodbe, določen v 2. čl. pogodbe. Trdi, da sta pravdni stranki razmerje uredili pogodbeno in se sklicuje na 2. in 11. čl. pogodbe ter 2., 13., 3. in 12. čl. Obligacijskega zakonika. Opozarja, da je med istima strankama tekel identičen spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. VII Pg 5101/2011. Ta spor je sodišče kljub izdaji odločbe Upravnega sodišča I U 956/2010 z dne 25.8.2010 obravnavalo. Pojasnjuje, da do meritorne odločite v navedenem sporu ni prišlo zato, ker sta se stranki sporazumeli in je bila tožba umaknjena. Prilaga dokaze, da je bil postopek opr. št. VII Pg 5101/2011 v teku. Opozarja tudi na tek postopka VI Pg 966/2009 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Gre za identičen spor, v katerem je bila družbi S., d.o.o., naložena obveznost, da od Javnega komunalnega podjetja P., d.o.o., prevzema odpadno embalažo. Odločitev je bila potrjena s sklepom I Cpg 689/2009. Povzema določila pogodbe in zatrjuje, da je bil delež prevzemanja odpadne embalaže za leto 2013 določen na 35,21 %. Meni, da ne gre za upravno zadevo, saj ne gre za odločanje o kakšni upravni pravici, ki bi bila sporna. Zatrjuje, da je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno, ker sodišče ni presojalo s pogodbo določene obveznosti, ki jo zatrjuje in izkazuje tožeča stranka. Opozarja, da gre v zadevi I U 956/2010 za drugačno situacijo, saj ni izkazano, da bi imeli stranki upravnega postopka sklenjeno medsebojno pogodbo. Opozarja, da je tožena stranka obveznost potrdila že v medsebojni korespondenci pred pravdo. Povzema, da je bila tožena stranka s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje izbrana, da zagotavlja ravnanje z odpadno embalažo. Dolžni delež prevzemanja embalaže je bil za leto 2013 določen na 35,21 %. Sklicuje se na 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 7. člen Zakona o upravnem sporu in trdi, da na osnovi teh določil spornega razmerja ne bi bilo mogoče presojati. Povzema tudi določilo 1. in 2. čl. Zakona o upravnem postopku. Sklicuje se na sporočilo Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.12.2011, iz katerega je razvidno, da so družbe za ravnanje z odpadki od izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov dolžne prevzeti vso odpadno embalažo. Očitno je, da tožena stranka ne izpolnjuje obveznosti, ki so določene s pogodbo. Posledično je nepravilna tudi odločitev o stroških postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na obstoj sodne pristojnosti sodišče pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 18. čl. ZPP). Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na prvi odstavek 274. čl. ZPP, na podlagi katerega je treba zavreči tožbo, s katero se zahteva odločanje o tožbenem zahtevku, ki ne spada v sodno prisojnost. Odločanje v sporu, glede katerega jurisdikcija ni predvidena, predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka (tretja točka drugega odstavka 339. čl. ZPP). O zahtevku zato ni mogoče odločiti, tudi če je v drugem identičnem primeru sodišče zahtevek obravnavalo.

5. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z ugotovitvami in pravnimi naziranji prvostopenjskega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje. Predmet spora je obveznost tožene stranke, da od tožeče stranke prevzema odpadno embalažo, zbrano v zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnih centrih ali izločeno z razvrščanjem iz mešanih komunalnih odpadkov. Obveznost tožene stranke je določena z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06 s spremembami; v nadaljevanju Uredba). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je določilo, da je tožena stranka, ki je družba za ravnanje z odpadno embalažo, od izvajalcev javne službe zbiranja in ravnanja z odpadki dolžna prevzeti 35,21 % odpadne embalaže. Da je določitev tega deleža upravna stvar, je Upravno sodišče RS že odločilo z odločbama I U 956/2010 z dne 25.8.2011 in I U 1748/2012 z dne 31.1.2013. Tudi odločitev, ali je tožena stranka tista, ki je od izvajalca javne službe dolžna prevzemati odpadno embalažo in v kakšni količini, je zato upravna stvar. Gre za odločanje o obveznosti iz upravnega področja. Zakon o upravnem postopku v 2. členu tako zadevo opredeljuje kot upravno zadevo.

6. Ni mogoče slediti pritožbi, da tožničino oddajanje in toženkino prevzemanje odpadne embalaže temelji na pogodbi. Dolžnost družbe za ravnanje z odpadno embalažo, da prevzame odpadno embalažo, je z uredbo predvidena obveznost. Obe pravdni stranki sta se pri rokovanju z odpadno embalažo dolžni podrediti javnemu interesu. Skladno s četrtim dostavkom 18. čl. Uredbe sta zgolj način oddajanja in prevzemanja embalaže ter druge, s tem povezane dejavnosti, pravdni stranki uredili pogodbeno. V upravnem postopku se zato odloča, ali tožena stranka je ali ni pravna oseba, ki je odpadno embalažo dolžna prevzemati in v kakšnem razmerju glede na druge prevzemnike odpadne embalaže. 7. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi druge točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP). Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.