Jedro

Pritožba, vložena po poteku 15-dnevnega roka od dneva vložitve, je prepozna. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ne vsebuje okoliščin, zaradi katerih bi bilo mogoče glede na določbo 103. člena ZUP/86 dovoliti vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 3.7.2001, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep Upravne enote P. z dne 3.5.2001. Z navedenim sklepom je prvostopenjski organ s 1. točko izreka zavrgel pritožbo zoper sklep Upravne enote P. z dne 2.3.2001, z 2. točko izreka pa zavrnil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila odvetnica T.V. S sklepom z dne 2.3.2001 pa je prvostopenjski organ zavrgel zahtevo za denacionalizacijo tožnikov, ki jo je v njihovem imenu vložil odvetnik S.V. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih navaja v svoji odločbi ter se sklicuje na 2. odstavek 67. člena ZUS. Navaja, da je v upravnih spisih tudi pooblastilo strank za zastopanje z dne 26.9.1990, iz katerega izhaja, da so stranke pooblastile za zastopanje tako odvetnika S.V., kot tudi odvetnico T.V., torej je bila odvetnica T.V. od samega začetka postopka pooblaščena za zastopanje navedenih strank. Iz upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bilo to pooblastilo kdaj preklicano oziroma da bi ga odvetnica odpovedala in se zato ne more uspešno sklicevati na dopis upravne enote, iz katerega bi utegnilo izhajati, da stranke niso imele pooblaščencev za zastopanje. Odvetnica pozna Statut Odvetniške zbornice in ve, da s smrtjo odvetnika Odvetniška zbornica določi prevzemnika pisarne, prav tako je seznanjena s pravicami in obveznostmi prevzemnika pisarne. Tudi, če se pooblastilo iz leta 1990 nanjo ne bi nanašalo, bi bila odvetnica na podlagi odločbe, s katero je bila imenovana za prevzemnico pisarne, dolžna stranke o smrti njihovega pooblaščenca obvestiti najmanj v šestdesetih dneh od smrti, obvestiti jih o njihovih nadaljnjih pravicah oziroma dolžnostih, vse do prejema odgovora strank pa bi morala zastopati koristi strank tudi brez njihovega pooblastila. Odvetnica se tudi neuspešno sklicuje na to, da s smrtjo S.V. strank ni mogla seznaniti, ker so se pisemske pošiljke nevročene vračale, saj bi morala v takem primeru odpovedati pooblastilo in s tem seznaniti organ in stranke (12. člen Zakona o odvetništvu), tega pa kot izhaja iz upravnih spisov, ni storila. Tudi sklicevanje odvetnice na možnost, da so stranke mrtve, na pravilnost odločitve tožene stranke in prvostopenjskega organa po presoji sodišča prve stopnje ne vpliva. Sodišče prve stopnje se strinja tudi z navedbami tožene stranke glede zavrnitve pritožbe zoper 2. točko sklepa, s katerim je bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj tudi sodišče meni, da za to niso bili podani opravičljivi razlogi iz 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Odvetnica T.V. je namreč vedela, da je pooblaščena za zastopanje strank že od leta 1990 in da je prevzemnica pisarne S.V., njej pa so bila vročena vsa pisanja prvostopenjskega organa v tej denacionalizacijski zadevi in glede na to ne more uspešno ugovarjati, da so nastopili opravičljivi razlogi, zaradi katerih ni mogla opravljati vseh potrebnih opravil za zavarovanje interesov strank v tem postopku.

Zoper izpodbijano sodbo vlaga odvetnica T.V. le zato, da prepreči za stranke škodljive posledice, pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 72. členu ZUS. Navaja, da izpodbijana sodba napačno in nepopolno ugotavlja dejansko stanje, ker ne upošteva dejstva, da jo je načelnica Upravne enote P. z dopisom z dne 20.3.2000, pozvala k dopolnitvi vloge v roku trideset dni, med drugim tudi s pooblastilom za zastopanje. Ta poziv je odvetnica prejela 5.4.2000 in najkasneje po preteku tridesetdnevnega roka ni bila več pooblaščenka za zastopanje v citiranem denacionalizacijskem postopku. Izpodbijana sodba zmotno uporablja materialno pravo, ker ne upošteva da je Upravna enota P. že pravnomočno odločila, da nima pooblastila za zastopanje v navedenem denacionalizacijskem postopku. Odvetniku brez pooblastila pa ni možno vročati za stranke odločb. Taka vročitev ne more imeti za stranko škodljivih posledic. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

V obravnavani zadevi so, kot izhaja iz izpodbijane sodbe in iz predloženih spisov, tožeče stranke v skladu z določbo 57. člena ZUP/86 pooblastile za zastopanje v denacionalizacijskem postopku s pooblastilom z dne 26.9.1990, ki so ga podpisali tožniki, odvetnika S.V. in odvetnico T.V. Iz predloženih spisov tudi izhaja, da je Odvetniška zbornica Slovenije zaradi smrti z dnem 23.1.1999 izbrisala odvetnika S.V. iz imenika odvetnikov. Za prevzemnika odvetniške pisarne pokojnega odvetnika pa je bila imenovana T.V., odvetnica v K. Zato je organ prve stopnje poziv za dopolnitev vloge za denacionalizacijo, v skladu z določbo 68. člena ZUP/86, poslal z dopisom, z dne 20.3.2000, odvetnici T.V. Imenovana odvetnica na ta poziv ni odgovorila. Ta dopis je vseboval tudi predlog, da lahko zaprosi za podaljšanje postavljenega roka, v nasprotnem primeru pa bo vloga tožnikov zavržena. Zoper sklep z dne 2.3.2001, s katerim je bil denacionalizacijski zahtevek tožnikov z dne 8.6.1993, zavržen in ki je bil, kot izhaja iz predloženih spisov, vročen odvetnici T.V. dne 12.3.2001, pa ni bila vložena pravočasna pritožba. Odvetnica je sicer dne 12.3.2001 z dopisom sporočila Upravni enoti P., da je pomotoma prevzela sklep, z dne 2.3.2001, da nima zahtevanega pooblastila za zastopanje tožnikov in je prosila, da se odločbe le-tem vročijo direktno ter roki štejejo od njihovega osebnega prevzema odločb. Pritožbo zoper sklep Upravne enote P., z dne 2.3.2000, in predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je imenovana odvetnica vložila dne 12.4.2001. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila takšna pritožba prepozno vložena, saj je bila vložena po poteku petnajstdnevnega roka od dneva vročitve. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen, saj ne vsebuje okoliščin, zaradi katerih bi glede na določbo 103. člena ZUP/86 bilo mogoče dovoliti vrnitev v prejšnje stanje. To pa sta pravilno ugotovila že tožena stranka in sodišče prve stopnje.

Zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.