Jedro

Po drugem odstavku 270. člena ZUP lahko v obnovljenem postopku stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe. Navedena določba dopolnjuje ureditev umika zahteve do konca upravnega postopka (134. člen ZUP). Tudi posledice navedenega umika morajo zato ustrezati posledicam umika do konca pritožbenega postopka, ki so v tem, da se odločba, kadar je bila izdana, odpravi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Domžale št. 344-3/2010/52 (25461) z dne 21. 10. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi A. (1. točka izreka), odpravila sklep Upravne enote Domžale št. 344-3/2010/49 (25461) z dne 16. 8. 2013 (2. točka izreka) in razveljavila odločbo št. 344-1/2009-24162 z dne 13. 5. 2009, s katero je toženka A., za dobo petih letih odobrila pripustno postajo za konje (3. točka izreka). Odločila je še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (4. točka izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je toženka z izpodbijanim sklepom z dne 16. 8. 2013 odločila, da se odločba, št. 344-1/2009-25416 z dne 13. 5. 2009 odpravi, saj je A., svojo zahtevo za odobritev pripustne postaje za konje v obnovljenem postopku umaknila. Po prejemu pritožbe A., je toženka sklep z dne 16. 8. 2013 odpravila in odločila, da se odločba z dne 13. 4. 2009 razveljavi. Navaja, da je bil izpodbijani sklep izdan na podlagi 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in da navedena določba dopolnjuje ureditev umika zahteve do konca upravnega postopka (134. člen ZUP), zato morajo tudi posledice umika ustrezati splošnim rešitvam ZUP, po katerih je treba odločbo, glede katere je dovoljena obnova postopka, praviloma odpraviti ter postopek ustaviti. Meni, da je odprava dokončne odločbe možna v vseh primerih, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice nezakonite odločbe. V obravnavanem primeru pa so okoliščine takšne, da pravnih posledic odločbe ni več mogoče odpraviti, saj se je že izvrševala. Z izvedenimi pripusti konj in rojstvom žrebet ter z njihovo registracijo v letih od 2009 do 2013 so pravne posledice že nastale, zato jo ni več mogoče odpraviti, pač pa razveljaviti.

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, zavrnil pa je tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja v obširni tožbi navaja razloge, zakaj bi bilo treba odločbo z dne 13. 5. 2009 odpraviti, ne pa razveljaviti. Poudarja, da v obravnavanem primeru ne gre za procesno situacijo, ko upravni organ v obnovljenem postopku meritorno odloča o zadevi, temveč gre za situacijo, ko je vlagatelj svojo zahtevo za odobritev pripustne postaje v obnovljenem postopku umaknil. Opozarja tudi na izdan sklep o dovolitvi obnove z dne 6. 7. 2010, ki izvrševanje odločb zadržuje, kar pomeni, da pravne posledice iz njih niso mogle nastati, pač pa so nastale le protipravne posledice. Navaja, da je bila zaradi kršitve temeljnega načela zakonitosti poseženo v tožnikovo pravico do enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom, s čimer je bil kršen 2. člen Ustave. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in odločitev o stvari oziroma podrejeno vrnitev zadeve toženki v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je A., v obnovljenem postopku umaknila svojo zahtevo za odobritev pripustne postaje za konje. Sporno pa je, ali je pravilna odločitev toženke, ko je odločbo št. 344-1/2009-24162 z dne 13. 5. 2009, glede katere je bila dovoljena obnova postopka in s katero je prvostopenjski upravni organ A., za dobo petih let odobril pripustno postajo za konje, razveljavil, in ne odpravil. Sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijana odločitev toženke, ki je svojo odločbo z dne 13. 5. 2009 razveljavila, namesto odpravila, ni bila skladna z določbami ZUP.

Po drugem odstavku 270. člena ZUP lahko v obnovljenem postopku stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe. Navedena določba dopolnjuje ureditev umika zahteve do konca upravnega postopka (134. člen ZUP). Tudi posledice navedenega umika morajo zato ustrezati posledicam umika do konca pritožbenega postopka, ki so v tem, da se odločba, kadar je bila izdana, odpravi (drugi odstavek 135. člena ZUP). Z umikom zahteve namreč ni več podlage za odločitev v upravni zahtevi in nastane situacija, ki je enaka situaciji, kot če zahteve nikoli ne bi bilo. Odločba, ki jo izda organ brez zahteve, pa je nična (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP). Takšno stališče potrjuje tudi narava obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, po kateri tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba.

Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se v primeru, ko je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, navedeni znesek poviša za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Pri tem sodišče dodaja, da bo plačana sodna taksa za postopek vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka z njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).