Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kakšen je tisti obseg stikov in njihova ureditev, ki je v največjo otrokovo korist, je stvar končne oziroma meritorne odločitve sodišča po izvedbi vseh dokazov, vključno z izvedencem ustrezne stroke, to pa presega namen začasne ureditve stikov v postopku zavarovanja.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predloga nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe z dne 22. 2. 2021 in 6. 4. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu nasprotnega udeleženca, podrejeno pa, da sklep prvega sodišča razveljavi in mu vrne zadevo v nov postopek. Navaja, da predlagateljica deluje v smeri odtujitve mladoletne hčerke A. od očeta. Stike želi omejevati in ves čas išče izgovore, da bi stiki odpadli. Deklica je v starostnem obdobje, ko je stik s staršem še posebno pomemben. Meni, da je hčerka ogrožena, saj so se okoliščine od zadnje ureditve stikov po sklepu z dne 4. 12. 2020 spremenile do te mere, da je treba stike razširiti. Nasprotni udeleženec upravičeno domneva, da bo predlagateljica še naprej poskušala omejevati stike in odtujevati deklico od očeta. To počne od februarja 2021 naprej. Tudi CSD je v svojem mnenju z dne 15. 2. 2021 ugotovil, da so prisotni znaki, ki lahko nakazujejo na indoktrinacijo s strani matere. CSD meni, da bi se morali stiki med deklico in očetom razširiti in da obstaja verjetnost, da mati poskuša otroka odtujevati od očeta. Napačna je ugotovitev sodišča, da ni podana otrokova ogroženost oziroma da spremenjene okoliščine niso izkazane. Postopek v zvezi z izvedencem bo dolgotrajen, v vmesnem času pa se bo stanje še poslabševalo. V korist mld. A. je, da z očetom preživi več časa. Deklica prav v teh letih svoje starosti vzpostavlja najmočnejše vezi s staršema. Prvo sodišče v ničemer ni upoštevalo mnenja CSD z dne 15. 2. 2021, čeprav navaja nasprotno. Prvo sodišče pred svojo odločitvijo ni opravilo poizvedbe pri CSD o predlagani širitvi stikov. Sodišče se tudi ni opredelilo do drugih dokazov, ki bi bili potrebni za razjasnitev zadeve. Sodišče bi lahko udeleženca zaslišalo, da bi se samo prepričalo o dejanskem stanju, ker pa tega ni storilo, je kršilo načelo kontradiktornosti. Razlogi sodišča o neobstoju spremenjenih okoliščin niso prepričljivi.
3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Nasprotni udeleženec je v zavrnjenih predlogih (ponovno) predlagal spremembo začasne ureditve stikov med njim in hčerko A., ki so bili urejeni s sklepom z dne 4. 12. 2020. Prvo sodišče je ugotovilo, da po zadnji ureditvi stikov ni prišlo do spremenjenih okoliščin, zaradi katerih bi bila hčerka ogrožena in kar bi utemeljevalo spremembo začasne odločitve o stikih. Obrazložilo je, zakaj ugotavlja, da navedbe nasprotnega udeleženca o predlagateljičinem odtujevanju A. od očeta in hčerkini ogroženosti niso izkazane s stopnjo verjetnosti oziroma da se relevantne okoliščine, ki naj bi utemeljevale dodatno začasno širitev stikov, niso bistveno spremenile. Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni, skladni in prepričljivi ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je v bistvenem zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča, zato pritožbeno sodišče dodaja le še naslednje.
6. Očitki nasprotnega udeleženca o predlagateljičinem (nadaljnjem) odtujevanju hčerke in omejevanju stikov so bolj ali manj pavšalni, predvsem pa neizkazani. Takšnega ravnanja predlagateljice ne ugotavlja niti CSD v mnenju z dne 15. 2. 2021, saj govori o tej možnosti zgolj hipotetično oziroma le v pogojniku, ob tem pa poudarja, da njegovi strokovni delavci nimajo znanj, da bi to lahko potrdili. V postopku zavarovanja je odločilno vprašanje, ki ga mora sodišče razčistiti, ali je otrok ogrožen. Kakšen je tisti obseg stikov in njihova ureditev, ki je v največjo otrokovo korist, je stvar končne oziroma meritorne odločitve sodišča po izvedbi vseh dokazov, vključno z izvedencem ustrezne stroke, to pa presega namen začasne ureditve stikov v postopku zavarovanja.
7. Pritožbeni očitki o napačni ugotovitvi prvega sodišča, da otrok ni ogrožen, da ni podlage za širitev začasno urejenih stikov in da se prvo sodišče ni opredelilo do drugih dokazov, so pavšalni, zato ne terjajo obrazloženega odgovora pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ob neizkazanih spremembah relevantnih okoliščin že v sami dejstveni podlagi nasprotnega udeleženca prvo sodišče ni bilo dolžno zasliševati udeležencev, zato je neutemeljen očitek o kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).