P-6/03

8. 5. 2003

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Škofji Loki, na seji dne 8. maja 2003

odločilo:

Za odločanje o zahtevi Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, p.o., Ž., in Slovenske zadružne kmetijske banke, d.d., Ž., za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 166 k.o. Z. Z. je pristojno Ministrstvo za kulturo.

Obrazložitev

A.

1.Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije in Slovenska zadružna kmetijska banka sta na podlagi 67. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92 in nasl. - v nadaljevanju ZZad) vložila zahtevo za vrnitev premoženja pri Ministrstvu za kulturo in pri Upravni enoti Škofja Loka. Upravna enota Škofja Loka je to zadevo v delu, ki se nanaša na nepremičnino s parc. št. 166 k.o. Z. Z., z dopisom z dne 21. 4. 1998 odstopila Ministrstvu za kulturo, ker je ugotovila, da gre za hišo z naslovom V. V. 8, Z. Z., ki je kulturni spomenik.

2.Ministrstvo za kulturo je z dopisom št. 464-394/99 - VG z dne 5. 6. 2002 zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Škofji Loki, ker je ugotovilo, da je bila navedena nepremičnina predmet kupoprodajne pogodbe z dne 5. 12. 1947. Okrajno sodišče pa meni, da sodna pristojnost ni podana, ker naj bi premoženje kreditnih zadrug (s tem pa tudi sporne nepremičnine) postalo državna last na podlagi Uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug (Uradni list LRS, št. 16/47) in Uredbe z dne 3. 6. 1947 (Uradni list FLRJ, št. 58/47).

B.

3.V obravnavani zadevi je odločilno predvsem, da je zahteva za vračilo premoženja vložena na podlagi 67. člena ZZad. Člen 67 ZZad določa, da se premoženje kreditnih zadrug, zadružnih zavarovalnic in njihovih zvez, ki je bilo po 9. 5. 1945 brez nadomestila preneseno na državo ali druge uporabnike, vrne Zvezi hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenski zadružni banki na njuno zahtevo. Državni zbor je sprejel obvezno razlago 67. člena ZZad (Uradni list RS, št. 22/94), po kateri o zahtevah za denacionalizacijo premoženja, vloženih po 67. členu ZZad, odločajo prvostopni upravni organi[1] iz 54. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen) v upravnem postopku, v katerem se v procesnem in materialnopravnem pogledu smiselno uporabljajo določbe ZDen.

Iz gradiva za sprejem obvezne razlage je razvidno, da je bila obvezna razlaga sprejeta med drugim tudi zaradi nejasnosti glede pristojnosti za odločanje o zahtevah po 67. členu. Ta nejasnost pa se ni nanašala na vprašanje pristojnosti sodišč, temveč na vprašanje, ali je za odločanje o teh zahtevkih pristojno Ministrstvo za finance, ki je po ZDen sicer pristojno odločati o denacionalizaciji premoženja bank, zavarovalnic in drugih finančnih organizacij, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena ZDen. Iz obrazložitve predloga obvezne razlage z dne 11. 3. 1994 je razvidno, da je bila pristojnost takratnih občinskih upravnih organov iz 54. člena ZDen predlagana glede na način ("poteka dejstev") podržavljenja tega premoženja.

4.Zakonodajalec je torej določil, da se o zahtevah po 67. členu ZZad odloča v upravnem postopku. Tudi če bi zakonodajalec določil pristojnost za odločanje tako, da bi bilo sodišče pristojno v primerih, ko je premoženje v državno last prešlo na podlagi pravnega posla, v obravnavani zadevi pristojnost sodišča iz 56. člena ZDen ne bi mogla biti podana. Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki je bila namreč dne 5. 12. 1947, ko je bila sklenjena kupoprodajna pogodba (katere predmet je bila tudi nepremičnina parc. št. 166 k.o. Z. Z.), že v likvidacijskem postopku. Pri sklenitvi kupoprodajne pogodbe je bila zastopana po likvidatorjih, članih Poverjeništva za likvidacijo kreditnih zadrug v Škofji Loki. Ta pa je bil likvidacijski organ, ki je izvajal likvidacijo kreditnih zadrug. Zato navedene kupoprodajne pogodbe niti ne bi bilo mogoče šteti za pravni posel v smislu 5. člena ZDen.

5.Po navedenem pristojnost sodišča za odločanje o zahtevi za vračilo v izreku navedene nepremičnine ni podana. Glede na to, da je spor glede pristojnosti nastal med Okrajnim sodiščem v Škofji Loki in Ministrstvom za kulturo, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje pristojno navedeno ministrstvo. Odločitev Ustavnega sodišča o pristojnosti Ministrstva za kulturo pa ne pomeni odločitve o morebitnem sporu glede pristojnosti med upravnimi organi. Ustavno sodišče je namreč na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in osme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pristojno za odločanje o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi, za odločanje glede pristojnosti med upravnimi organi pa ni pristojno.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in pete alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

[1]Obvezna razlaga je bila sprejeta še pred reformo lokalne samouprave, zato se besedilo obvezne razlage nanaša na občinske upravne organe, ki so bili pred spremembo ZDen (leta 1998) navedeni v prvih treh točkah 54. člena ZDen.