Jedro

Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka v naziv visokošolskega učitelja je procesna odločitev. Glede na to, da je upravni spor mogoče sprožiti, kot določa ZVis, zoper odločbo izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma za odvzem naziva), to velja tudi za odločitev o ustavitvi postopka.

Upoštevajoč, da je tožnik vložil vlogo za izvolitev v naziv redni profesor in v njej izrecno zapisal, da podaja hkrati vlogo za podredno izvolitev v naziv izredni profesor, in glede na to, da po določbi 26. člena Pravilnika o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev obravnavati ni mogoča hkratna obravnava več vlog, je prvostopni organ pravilno postopal v skladu z drugim odstavkom 26. člena pravilnika, ko je odločil, da se postopek po prejšnji vlogi ustavi.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedenim sklepom je rektor Univerze v Mariboru odločil, da se postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za predmetno področje ... ustavi. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 27. 2. 2019 vložil vlogo za (ponovno) izvolitev v naziv izredni profesor za predmetno področje ... na Fakulteti T. Univerze v Mariboru. Vloga je bila obravnavana po določilih Statuta Univerze v Mariboru ter Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

2.Dne 24. 2. 2021 je tožnik je podal vlogo za izvolitev v naziv redni profesor za habilitacijsko področje ... (podredno izvolitev v naziv izredni profesor) za predmetno področje ... na Fakulteti T. Univerze v Mariboru.

3.V skladu s 26. členom Pravilnika o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju Pravilnik) kandidat lahko vloži samo eno vlogo za izvolitev v naziv za isto habilitacijsko področje do dokončnosti izvedbe postopka. V prvotni vlogi lahko podredno prosi za izvolitev v nižji naziv. Kolikor kandidat vloži novo vlogo za isto habilitacijsko področje, šteje, da je prejšnjo vlogo umaknil. V tem primeru izda rektor univerze sklep, da se postopek za prejšnjo vlogo ustavi. Skladno z navedenimi določili je rektor Univerze v Mariboru odločil, kot izhaja iz izreka prvostopnega sklepa.

4.Zoper to odločitev je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Senat Univerze v Mariboru kot neutemeljeno zavrnil. Iz njegove obrazložitve izhaja, da je tožnik dne 27. 2. 2019 vložil vlogo za ponovno izvolitev v naziv izredni profesor za predmetno področje ..., dne 24. 2. 2021 pa novo vlogo za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje ... V izreku izpodbijanega sklepa je postopek, ki se ustavlja, opredeljen kot postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za predmetno področje ... Ta postopek je v izreku jasno opredeljen in v skladu s šestim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da mora biti izrek kratek in določen. Iz izreka sklepa je jasno razvidno, da gre za postopek za izvolitev v naziv izredni profesor in ne morebiti za postopek podredne izvolitve v naziv izredni profesor, navedba datuma vložitve vloge pa ne bi spremenila dejanskega stanja postopkov.

5.Statut Univerze v Mariboru v drugem odstavku 190. člena določa, da postopke izvolitev v naziv predpiše s posebnim splošnim aktom Senat univerze. V postopku habilitacije se smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kolikor ni s tem Statutom ali splošnim aktom določeno drugače. Na podlagi 190. člena Statuta Univerze v Mariboru je Senat Univerze v Mariboru dne 27. 9. 2016 sprejel Pravilnik o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev. Kot izhaja iz prvega odstavka 191. člena Statuta Univerze v Mariboru ter prvega in tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika, se postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca začne (le) na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze. Po prvem odstavku 26. člena Pravilnika lahko kandidat vloži samo eno vlogo za izvolitev v naziv za isto habilitacijsko področje do dokončnosti izvedbe postopka. V prvotni vlogi lahko podredno prosi tudi za izvolitev v nižji naziv. Kolikor kandidat vloži novo vlogo za isto habilitacijsko področje, šteje, da je prejšnjo vlogo umaknil. V tem primeru izda rektor univerze sklep, da se postopek za prejšnjo vlogo ustavi.

6.Kot navaja drugostopni organ, iz teh določb jasno izhaja, da ni mogoče hkrati voditi (več) postopkov za izvolitev v naziv v isto habilitacijsko področje ter da se, kolikor kandidat vloži novo vlogo, šteje, da je prejšnjo umaknil. Postopek za izvolitev v naziv, ki je tekel po vlogi z dne 27. 2. 2019, v trenutku vložitve nove vloge, še ni bil dokončno izveden in zaključen. Glede na to je rektor univerze po presoji drugostopnega organa utemeljeno odločil o ustavitvi postopka.

7.Glede pritožbenih navedb, da v vlogi z dne 24. 2. 2021 tožnik ni predlagal ponovne izvolitve v naziv izrednega profesorja za predmetno področje, da bi naj takšno vlogo podal le za izvolitev v rednega profesorja ter da bi naj bilo iz obrazložitve vloge razvidno, da bi se naj, kolikor ne bi prišlo do izvolitve v višji naziv, postopek nadaljeval po vlogi z dne 27. 2. 2019 za izvolitev v naziv izrednega profesorja, drugostopni organ ugotavlja, da ne držijo. Celotna vloga za izvolitev v naziv redni profesor z dne 24. 2. 2021 vsebuje le obrazložitev in priloge glede izpolnjevanja kriterijev za izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje gradbeništvo. Pri tem ne opredeljuje, da bi se naj, kolikor ne bi prišlo do izvolitve v višji naziv, nadaljeval postopek o vlogi z dne 27. 2. 2019 za izvolitev v naziv izrednega profesorja. Sicer pa na ta način postopka ne bi bilo mogoče voditi, ker bi bilo to v nasprotju z določili Pravilnika ter Statuta Univerze v Mariboru.

8.Drugostopni organ zavrača tudi stališča pritožbe, da bi bilo treba določbo 26. člena Pravilnika tolmačiti restriktivno, da bi moral biti umik izrecen in nepogojen ter da ni dopustno predpostavljati, da se vloga umika zaradi vložitve nove vloge. Določila 26. člena Pravilnika so jasna in bi tolmačenje, kot ga predlaga tožnik, predstavljalo kršitev pravil postopka. Glede na navedeno, je drugostopni organ soglasno odločil, kot izhaja iz njegovega izreka.

9.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvenih kršitve določb postopka, zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter neuporabe zakonito izdanega predpisa - Statuta Univerze v Mariboru. Navaja, da na seji Senata, ki je odločala o pritožbi tožnika zoper sklep rektorja Univerze v Mariboru z dne 28. 5. 2021, ni bilo članov iz vrst študentov. Ti po vednosti tožnika niso bili vabljeni na 10. redno sejo Senata, ki se je vršila dne 25. 5. 2021. To pa posledično pomeni, da Senat Univerze v Mariboru ni bil sestavljen v skladu z določbami Zakona o visokem šolstvu (v nadaljevanju ZVis), ki v 6. členu univerzam prepušča avtonomijo, s katero te samostojno urejajo notranjo organizacijo in delovanje v skladu s statutom. To pa je izrecno določeno tudi v 57. členu tega zakona, po katerem se postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev izvede v skladu z merili za izvolitev in statutom visokošolskega zavoda. Opustitev vabil obveznim članom Senata Univerze v Mariboru za udeležbo na sejo, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka ob smiselni uporabi 1. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10.Razen tega navaja, da se izrek sklepa, ki ga potrjuje odločba Senata Univerze v Mariboru, ne da preizkusiti in je v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, kar predstavlja nadaljnjo bistveno kršitev določb postopka. Iz izreka sklepa organa prve stopnje namreč ni razvidno, ali je bil ustavljen postopek izvolitve o vlogi tožnika z dne 27. 2. 2019, ali pa o vlogi tožnika z dne 24. 2. 2021 in tudi ne, ali je bil ustavljen postopek za izvolitev v naziv izrednega profesorja za predmetno področje ... po obeh vlogah. Zato ni mogoče na splošno sprejeti sklepa, po katerem se postopek za izvolitev tožnika v naziv izrednega profesorja za predmetno področje ..., ustavi.

11.Tožeča stranka predlaga, da se odločba Senata Univerze v Mariboru št. 711-7504/2021/O 17/515-MP z dne 28. 5. 2021 in sklep rektorja Univerze v Mariboru, št. 711-7504/2021/15/531-TV z dne 3. 3. 2021, odpravita. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

12.Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da je tožnik dne 27. 2. 2019 vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor za predmetno področje ... Vlogo je dne 11. 10. 2019 dopolnil s prošnjo za podredno ponovno izvolitev v naziv docent za isto predmetno področje, glede katere je toženi stranki kasneje sporočil, da od nje odstopa, zato je rektor tožene stranke dne 20. 10. 2020 izdal sklep, da se postopek podredne izvolitve tožnika v naziv docent za predmetno področje ... ustavi. Postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za predmetno področje ..., od katerega tožnik takrat ni odstopil, je bil nato ustavljen s sklepom rektorja univerze z dne 3. 3. 2021, ker je tožnik dne 24. 2. 2021 vložil novo vlogo za izvolitev v naziv redni profesor, podredno izredni profesor, prav tako za predmetno področje ... Postopek izvolitve v naziv na podlagi vloge za izvolitev v naziv redni profesor, podredno pa izredni profesor, je še v teku.

13.V nadaljevanju tožena stranka zavrača trditev tožeče stranke o obstoju absolutne bistvene kršitve določb postopka zaradi domnevno opuščenih vabil na 10. redno sejo Senata Univerze v Mariboru in nepravilne sestave Senata Univerze v Mariboru na 10. redni seji. Senat Univerze v Mariboru je bil pri odločanju na 20. redno sejo Senata Univerze v Mariboru dne 25. 5. 2021 (in ne 10. redno sejo, kot pomotoma navaja tožnik), pravilno sestavljen v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZVis in 250. členom Statuta Univerze v Mariboru.

14.Senat Univerze v Mariboru je in je bil sestavljen pravilno v skladu z navedenimi določili, saj je v njem 34 članov iz vrst visokošolskih učiteljev, 9 članov iz vrst študentov ter rektor univerze, ki je član senata po funkciji. Sedanja ravnateljica Univerzitetne knjižnice Maribor ni izvoljena v naziv visokošolskega učitelja, zato ni članica Senata Univerze v Mariboru. Vseh članov senata je torej 44. Sestava Senata Univerze v Mariboru na dan 20. redne seje dne 25. 5. 2021 je razvidna iz priloženega seznama navzočih na seji, iz tega seznama pa je razvidno tudi, ali je član predstavnik iz vrst visokošolskih učiteljev ali študentov.

15.Po prvem odstavku 255. člena Statuta Univerze v Mariboru, ki ga v tožbi povzema tudi sam tožnik, Senat sklepa veljavno, če je na seji večina članov. Svojo odločitve sprejema z večino navzočih članov. Kvorum članov Senata Univerze v Mariboru za sprejemanje veljavnih sklepov se torej ugotavlja le po številu članov in ne morebiti po tem, ali so ti člani iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma iz vrst študentov kot zmotno zatrjuje tožnik. Senat Univerze v Mariboru torej veljavno sprejema sklepe, če je na seji navzočih najmanj 23 članov.

16.Na 20. redni seji Senata Univerze v Mariboru dne 25. 5. 2021, ki je bila izvedena na daljavo preko sistema Microsoft Teams, je bilo prisotnih 30 članov Senata Univerze v Mariboru, kar predstavlja večino članov, zato je lahko Senat Univerze v Mariboru na tej veljavno odločal in sprejemal sklepe. Četudi to za možnost veljavnega sprejemanja sklepov na Senatu Univerze v Mariboru ni relevantno, tožena stranka izpostavlja, da sta bila na sestanku prisotna tudi člana iz vrst študentov. Tožnikova neobrazložena navedba, da na to sejo niso bili vabljeni člani senata iz vrst študentov, je napačna, saj je bilo vabilo na to sejo s strani gospe A. A., strokovne sodelavke na Oddelku za pravne kadrovske in splošne zadeve tožene stranke, po elektronski pošti posredovano vsem članom Senata Univerze v Mariboru, predsedniku upravnega odbora Univerze v Mariboru, dekanom članic univerze, ki niso člani Senata ter reprezentativnim sindikatom na Univerzi v Mariboru. Očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka iz zgoraj navedenega razloga je torej neutemeljen.

17.V nadaljevanju glede zatrjevane neustreznosti izreka sklepa z dne 3. 3. 2021 tožena stranka navaja, da je izrek tega sklepa sestavljen v skladu z zahtevo po kratkosti in določnosti iz šestega odstavka 213. člena ZUP. Iz izreka je jasno razvidno, da se postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za predmetno področje gradbeništvo ustavi. Ne drži navedba tožnika, da iz sklepa ni razvidno, ali je bil ustavljen postopek izvolitve tožnika z dne 27. 2. 2019, ali po vlogi z dne 24. 2. 2021, saj je tožnik vložil zgolj eno vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor za predmetno področje gradbeništvo, in sicer dne 27. 2. 2019, zato ni potrebe po dodatnem opredeljevanju postopka, ki se s sklepom ustavlja.

18.Tožena stranka dodaja, da tožnik v vlogi za izvolitev v naziv redni profesor (oziroma podredno v naziv izredni profesor) ni predlagal, da bi se naj, kolikor ne bi prišlo do izvolitve v višji naziv, postopek nadaljeval po vlogi z dne 27. 2. 2019 za izvolitev v naziv rednega profesorja. Tudi, če bi tožnik takšen predlog podal, postopka na ta način ne bi bilo mogoče voditi, saj bi bilo to v nasprotju z določili Pravilnika in Statuta. Za kakršnokoli dodatno pozivanje tožnika k dopolnitvi vloge, ali restriktivno tolmačenje postopkovnih določb Pravilnika, za kar se zavzema tožnik, ni pravne podlage in bi pomenilo kršitev določb Pravilnika. Razlogi za ustavitev postopka za izvolitev v naziv izredni profesor so bili ustrezno obrazloženi in izrek ni v ničemer v nasprotju z izrekom sklepa. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške tega upravnega spora.

19.Obe stranki sta pri vseh svojih stališčih vztrajali tudi na glavni obravnavi.

20.Tožba je neutemeljena.

21.Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev, da se postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor za področje gradbeništvo ustavi. Ta odločitev je bila sprejeta na podlagi Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

22.Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo in v dokaznem postopku vpogledalo vse listinske dokaze ter zaslišalo pričo B. B. Slednji pri izdaji izpodbijane odločitve ne na prvi ne na drugi stopnji ni sodeloval, zato v tej zadevi ni mogel povedati ničesar o za odločitev v predmetni zadevi relevantnih dejstvih. Ta izhajajo iz podatkov spisa, ki ga je predložila tožena stranka.

23.Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne (prvi odstavek 58. člena Ustave RS). Ustavnemu načelu avtonomije univerze sledi ZVis, ki v prvem odstavku 6. člena določa, da je univerza avtonomni, znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem. Vsebina pravice do avtonomije je v tem, da univerza sama odloča o lastnih zadevah.

24.Univerza, ki jo ustanovi Republika Slovenija (kar velja za tožečo stranko), torej deluje po načelih avtonomije, ki ji zagotavlja med ostalim samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom, sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, izbiro visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest idr. (drugi odstavek 6. člena ZVis).

25.To pomeni, da je univerza avtonomna glede določanja meril in postopka za izvolitev v nazive in to vprašanje uredi s svojimi predpisi, torej s statutom in na njegovi podlagi sprejetimi akti.

26.Univerza v Mariboru je postopek habilitacij uredila v poglavju V. Statuta Univerze v Mariboru - Visokošolski in drugi delavci, podpoglavju 3. - Postopek habilitacij. V okviru tega je v drugem odstavku 190. člena določila, da postopke izvolitev v naziv predpiše s posebnim aktom Senat univerze. Kolikor ni s tem statutom ali splošnim aktom določeno drugače, se v postopku habilitacije smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP.

27.V skladu s to določbo je Senat univerze sprejel Pravilnik o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev - Pravilnik. Ta v 26. členu določa, da lahko kandidat vloži samo eno vlogo za izvolitev v naziv za isto habilitacijsko področje do dokončnosti izvedbe postopka. V prvotni vlogi lahko podredno prosi tudi za izvolitev v nižji naziv (prvi odstavek). Kolikor kandidat vloži novo vlogo za isto habilitacijsko področje, šteje, da je prejšnjo vlogo umaknil. V tem primeru izda rektor univerze sklep, da se postopek za prejšnjo vlogo ustavi (drugi odstavek).

28.Izpodbijani sklep o ustavitvi postopka temelji na zgoraj navedeni določbi Pravilnika.

29.ZVis v 59. členu določa, da je zoper odločbo izdano v postopku za izvolitev v naziv mogoče sprožiti upravni spor, v skladu z ustaljeno sodno prakso pa je ta namenjen varstvu procesnih pravic kandidata.

30.Izpodbijani sklep je procesna odločitev, to je odločitev o ustavitvi postopka. Glede na to, da je upravni spor mogoče sprožiti, kot določa ZVis, zoper odločbo izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma za odvzem naziva), to velja tudi za odločitev - sklep - o ustavitvi postopka. V upravnem sporu, ki teče na podlagi 59. člena ZVis, je treba uporabiti določbe ZUS-1. Ta v drugem odstavku 5. člena določa, da se v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan. Upoštevajoč navedeno je tožba zoper sklep o ustavitvi postopka izvolitve v naziv dopustna, glede na obseg presoje v upravnem sporu pa sodišče preverja, ali je bila ta odločitev glede na procesna pravila, ki jih je sprejela tožena stranka v okviru svoje avtonomije, pravilna.

31.Iz razlogov predmetne odločitve izhaja, da je tožnik 27. 2. 2019 vložil vlogo za (ponovno) izvolitev v naziv izredni profesor za navedeno predmetno področje. V nadaljevanju je navedeno, da je tožnik dne 24. 2. 2021 podal vlogo za prvo izvolitev v naziv redni profesor za predmetno področje, ki vključuje podredno izvolitev naziv izredni profesor. S sklicevanjem na navedeno dejansko podlago in 26. člen Pravilnika je rektor Univerze v Mariboru izdal izpodbijani sklep.

32.Iz navedene obrazložitve jasno izhaja, da je ustavljen postopek za izvolitev tožnika v naziv izredni profesor, za kar je tožnik vložil vlogo dne 27. 2. 2019 in je bil postopek po tej vlogi - zaradi dne 24. 2. 2021 vložene vloge v naziv izredni profesor - ustavljen, saj slednja podredno vključuje tudi izvolitev v naziv izredni profesor.

33.Po obrazloženem sodišče tožbeni ugovor, da se predmetnega sklepa ne da preizkusiti in da je izrek v nasprotju z njegovo obrazložitvijo, s čimer bi naj bila storjena bistvena kršitev določb postopka, kot neutemeljen zavrača. Glede na določbo 190. člena Statuta Univerze v Mariboru se v predmetni zadevi uporabljajo določbe ZUP, kolikor ni tožena stranka s svojimi akti posameznih procesnih vprašanj uredila drugače. Ustavitev postopka pomeni procesno odločitev, ki je bila pravilno sprejeta na podlagi 26. člena Pravilnika in je tudi v skladu prvim odstavkom 226. člena ZUP. Pri tem sta izrek in obrazložitev sklepa skladna in iz njune vsebine povsem določno izhaja, na kaj se nanašata, kot je obrazloženo že v 31. in 32. točki te obrazložitve.

34.Glede na postopkovna pravila v postopku volitev v naziv visokošolskega učitelja, ki jih tožena stranka v skladu z ustavnim načelom avtonomnosti univerz sprejema sama, sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločitev tudi po vsebini pravilna. Upoštevajoč, da je tožnik 24. 2. 2021 vložil vlogo za izvolitev v naziv redni profesor in v njej izrecno zapisal, da podaja hkrati vlogo za podredno izvolitev v naziv izredni profesor in glede na to, da je mogoče po izrecni določbi 26. člena Pravilnika obravnavati samo eno vlogo za izvolitev v naziv za isto habilitacijsko področje, ni mogoča hkratna obravnava več vlog, je prvostopni organ pravilno postopal v skladu z drugim odstavkom 26. člena Pravilnika in odločil, da se postopek po prejšnji vlogi ustavi.

35.Tožeča stranka v tožbi zatrjuje postopkovne nepravilnosti tudi pri izdaji akta druge stopnje, to je odločbe Senata Univerze v Mariboru, s katero je bila tožnikova pritožba zoper prvostopni sklep kot neutemeljena zavrnjena. Sodišče v upravnem sporu presoja zakonitost tistega akta, s katerim se posega v pravni položaj tožnika, torej akta s katerim je organ odločil o pravici, pravni obveznosti ali pravni koristi tožnika (v primeru, ko gre za meritorno odločitev - 2. člen ZUS-1) oziroma, ko gre za procesno odločitev (kot v obravnavanem primeru, ko gre za ustavitev postopka), tisti akt, s katerim nastane neka procesna posledica in zakon (v obravnavanem primeru je to drugi odstavek 5. člena ZUS-1 v zvezi z 59. členom ZVis, ki določa dopustnost tožbe zoper sklep, s katerim je postopek končan) predpisuje dopustnost upravnega spora.

36.Po obrazloženem akti, ki jih je mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbe ZUS-1, niso tisti akti, izdani na podlagi pravnih sredstev, ki v izreku ne vsebujejo odločitve o pravici oziroma obveznosti posameznika in zato ne vplivajo na vsebino prvostopenjskega upravnega akta (npr. akt, s katerim se zavrne pritožba). Namen upravnega spora je namreč varstvo tožnika pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami pristojnih organov, ki posegajo v njegov pravni položaj, ne pa presoja pravilnosti instančnega odločanja.

37.V skladu s tem se torej v upravnem sporu izpodbija tisti akt, ki v izreku vsebuje meritorno oziroma procesno odločitev, ki za tožnika pomeni pravne posledice. V obravnavanem primeru je to sklep rektorja Univerze v Mariboru, št. 711-7504/2021/15/531-TV z dne 3. 3. 2021, katerega je sodišče štelo kot izpodbijani akt.

38.Glede na to, da je ta izdan pravilno, v skladu z zgoraj navedenimi določbami Pravilnika, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), z zatrjevanimi kršitvami pri izdaji drugostopne odločbe pa se po obrazloženem ni ukvarjalo.

39.Obe stranki sta zahtevali povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, morata torej stranki sami nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Glej odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-34/94 z dne 22. 1. 1998.

2Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-370/06.

3Glej odločitve Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 131/2017 z dne 3. 9. 2019, Upravnega sodišča RS št. I U 706/2019 z dne 26. 4. 2021, I U 1485/2019 z dne 30. 10. 2023.

4Ta določa, da se s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka.

5Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 21.

6Glej uvodna pojasnila Zakona o upravnem sporu, GV Založba, Ljubljana 2023, str. 30 in 31.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o visokem šolstvu (1993) - ZVis - člen 59

Pridruženi dokumenti*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.