Jedro

S tem, ko sta toženca v nasprotni tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta, je sledeč ustaljenemu stališču sodne prakse opredeljena le vrednost primarnega zahtevka, vrednost spornega predmeta glede podrednega zahtevka pa je ostala neopredeljena in zato revizija zoper odločitev o tem zahtevku ni dovoljena.

Izrek

Revizija toženih strank se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (o podrednih zahtevkih po nasprotni tožbi) odločilo, (1) da se služnostna pravica hoje in vožnje po obstoječi poti prek vzhodne strani služečih zemljišč parc. št. 3745/1 in 3745/2, k.o. ..., v lasti toženih strank vsakega do polovice, v korist gospodujočega zemljišča parc. št. 3746, k.o. ..., last tožnika, ukine, (2) da se tožniku prepoveduje vsaka hoja in vožnja v korist navedenega gospodujočega zemljišča prek navedenih služečih zemljišč, (3) da se tožbeni zahtevek v presežku zavrne in (4) da je tožnik dolžan tožencema povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku na ukinitev služnosti in za prepoved hoje in vožnje ugodilo razen v primerih, ko zaradi poplav reke Krke uporaba poti parc. št. 4087 za gospodarske potrebe gospodujočega zemljišča ni mogoča in odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka. V ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnilo in odločilo, da tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem je navedel, da je izpodbijana sodba nepravilna in nesprejemljiva. Sodišče je v istem pravdnem postopku tožniku najprej služnostno pravico priznalo, nato pa jo ukinilo. Poleg tega ni jasno, kako bosta toženca zanesljivo in nedvoumno ob poplavah preverjala neuporabnost poti. Takšne rešitve ne zagotavljajo pravne varnosti niti enotne uporabe prava. Tožnik predlaga, naj sodišče revizijo dopusti.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožnik je vlogo naslovil kot predlog za dopustitev revizije. Ker je bila sodba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D), se v skladu z drugim odstavkom 130. člena ZPP-D nadaljuje po prej veljavnih predpisih, ki so stranki dajali širšo možnost, da zoper pravnomočno sodbo vloži revizijo. Glede na to, da tožnikova vloga vsebuje vse elemente revizije, jo je sodišče obravnavalo kot revizijo.

7. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. Toženca sta v nasprotni tožbi uveljavljala primarni zahtevek za ugotovitev neobstoja služnosti in za opustitev hoje in vožnje prek parc. št. 3745/1 in 3745/2, obe k. o. ..., podredno pa zahtevek za ukinitev služnosti, ki sta ga kasneje razširila z negatornim zahtevkom. Kot vrednost spornega predmeta sta v nasprotni tožbi navedla en znesek, in sicer 9.500 din (kasneje SIT). Te vrednosti kasneje nista spreminjala, tožnik pa ji v postopku, predvidenem z ZPP, ni ugovarjal. 9. Primarni in podrejeni zahtevek temeljita na različnih pravnih in dejanskih podlagah. Z vrednostjo spornega predmeta, ki sta jo navedla toženca, je sledeč ustaljenemu stališču sodne prakse opredeljena le vrednost primarnega zahtevka, vrednost spornega predmeta glede podrednega zahtevka pa je ostala neopredeljena. Zato revizija, s katero se izpodbija odločitev podrednem zahtevku po nasprotni tožbi, ni dovoljena.

10. Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).