Jedro

Sklepanje, da bi v konkretnem primeru šlo pripisati vložitev pritožbe pri toženi stranki (MNZ) zoper njen sklep o začasni omejitvi gibanja namesto pravilno pri Upravnem sodišču RS nevednosti vložnika (tožnice), v tem primeru ni mogoče, ob dejstvu, da je tožnico ob vložitvi pritožbe zastopala prava vešča in ustrezno kvalificirana oseba, odvetnica, in sicer na podlagi odvetniškega pooblastila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom (1. točka izreka sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino pritožbo proti sklepu tožene stranke z dne 23.6.2005, kot prepozno, s sklepom (2. točka izreka sklepa) pa je tožnico oprostilo plačila sodnih taks. S pritožbo izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 143/2003-UPB1) omejila tožnici gibanje na prostore Centra za tujce, Izpostava Centra za tujce I., P., do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdalj za tri mesece (1. točka izreka), hkrati pa je odločila, da morebitna pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje meni, da je v konkretnem primeru bistvena okoliščina, ki izhaja tako iz navedb tožene stranke, kot tudi iz tožničinih navedb, potrjujejo pa jo tudi podatki oziroma listine predloženih upravnih spisov, da je bil dne 30.6.2005 tožnici osebno vročen v moldavski jezik preveden izpodbijani sklep, s katerim je bila tožnica v pravnem pouku v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZAzil pravilno poučena o možnosti pritožbe zoper ta sklep na sodišče prve stopnje v roku 3 dni, ki ga za pritožbo določa 4. odstavek 27. člena ZAzil. Glede na navedeno je zakonsko določeni tridnevni rok potekel v ponedeljek, dne 4.7.2005 ob 24.00. uri. Vendar pa v obravnavanem primeru tožničina pritožba v zakonsko določenem tridnevnem roku ni bila vložena pri sodišču prve stopnje, kot to določa 4. odstavek 27. člena ZAzil, ampak je sodišču prve stopnje pritožbo, naslovljeno na toženo stranko, ki jo je prejela dne 6.7.2005 - pravilno dne 4.7.2005, le-ta odstopila dne 8.7.2005 - pravilno dne 7.7.2005 v reševanje sodišču prve stopnje. Tudi po določbi 1. odstavka 27. člena ZUS se mora tožba (oziroma drugo pravno sredstvo v smislu 24. člena ZUS) vložiti pri sodišču, ki je pristojno za odločanje, ali pa se mu pošlje po pošti in se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto (2. odstavek 27. člena ZUS). V primeru pa, kot je obravnavani, če pritožba ni bila vložena pri sodišču, ampak pri kakšnem drugem organu (v konkretnem primeru pri toženi stranki), pristojno sodišče pa jo dobi, ko poteče rok zanjo, se šteje, da je bila pravočasno vložena le, če je mogoče njeno vložitev pri drugem organu pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (3. odstavek 27. člena ZUS). Tako sklepanje, da bi v konkretnem primeru šlo pripisati vložitev pritožbe pri toženi stranki namesto pri sodišču prve stopnje nevednosti vložnika, pa v konkretnem primeru po mnenju sodišča prve stopnje ni mogoče, niti ni logično, ob dejstvu, da je tožnico ob vložitvi pritožbe na podlagi odvetniškega pooblastila zastopala prava vešča in ustrezno kvalificirana oseba. Prav tako pa v obravnavanem primeru ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika okoliščine, da je bila predmetna pritožba vložena pri toženi stranki namesto pravilno pri sodišču prve stopnje v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZAzil v povezavi s 1. odstavkom 27. člena ZUS, saj namreč iz pritožbenih navedb oziroma zahtevka v pritožbi, naslovljenega na toženo stranko, prav tako izhaja, da tožnica predlaga toženi stranki, naj predmetno pritožbo odstopi v reševanje sodišču prve stopnje.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep (1. točka izreka sklepa) poudarja, da je sklepanje sodišča prve stopnje v njem napačno in da je bila njena pritožba zoper odločbo tožene stranke pravočasna, kljub temu, da je bila v roku poslana toženi stranki. Ker v upravnem postopku subsidiarno veljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kolikor Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) izrecno drugače ne ureja postopka, se v predmetni zadevi smiselno uporablja določba 342. člena ZPP, ki določa, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Ob smiselni uporabi te določbe se po njenem mnenju torej pritožba zoper odločbo tožene stranke vloži pri organu prve stopnje, to je toženi stranki. Njena pritožba je tako bila pravočasno vložena dne 4.7.2005 pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, torej pri toženi stranki. Že v sami pritožbi pa je zastopnik pritožnice predlagal, da se pritožba odstopi sodišču prve stopnje. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov pa je bila pritožba vložena pravočasno, to je v tridnevnem zakonitem roku. Odločbo je prejela dne 30.6.2005, njen zastopnik pa je vložil pritožbo priporočeno po pošti dne 4.7.2005. Zato je njena pritožba pravočasna, izpodbijani sklep tožene stranke pa napačen. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da pritožbi zoper sklep tožene stranke ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje se po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno sklicuje na določbe 4. odstavka 27. člena ZAzil in določbe 24. in 27. člena ZUS. Na tej podlagi je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da sklepanje, da bi v konkretnem primeru šlo pripisati vložitev pritožbe pri toženi stranki namesto pravilno pri sodišču prve stopnje nevednosti vložnika, v konkretnem primeru ni mogoče, niti ni logično, ob dejstvu, da je tožnico ob vložitvi pritožbe na podlagi odvetniškega pooblastila zastopala prava vešča in ustrezno kvalificirana oseba. V zvezi s tem pritožbeno sodišče meni, da se tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje neutemeljeno sklicuje na določbo 342. člena ZPP, saj ta določba v konkretnem primeru ne pride v poštev, glede na to, da ne gre za pritožbo zoper sodbo sodišča na prvi stopnji, pač pa za pritožbo zoper sklep tožene stranke o začasni omejitvi gibanja, ki pa se po citiranih določbah vloži neposredno na sodišče prve stopnje (glej določbo 4. odstavka 27. člena ZAzil in določbe 24. in 27. člena ZUS).

Tudi pritožbeno sodišče meni, da v obravnavanem primeru ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika (tožnice) okoliščine, da je bila predmetna pritožba vložena pri toženi stranki namesto pravilno pri sodišču prve stopnje v skladu z določbo 4. odstavka 27. člena ZAzil v povezavi s 1. odstavkom 27. člena ZUS, saj namreč iz pritožbenih navedb oziroma zahtevka v pritožbi, naslovljenega na toženo stranko, prav tako izhaja, da tožnica predlaga toženi stranki, naj predmetno pritožbo odstopi v reševanje sodišču prve stopnje.

Glede na navedeno je tožničina pritožba zoper izpodbijani sklep (1. točka izreka sklepa) neutemeljena in jo je sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.