Jedro

Napotnica ni posebna oblika zahtevka, ki bi jo bilo treba uveljavljati drugače, kot to velja za ostale zahtevke po ZUP, ampak gre za obvezen sestavni del vloge, v kateri stranka uveljavlja pravico. Zato je toženka napačno štela, da je izvajalka BPP vlogo oziroma zahtevek za izplačilo nagrade vložila prepozno, saj ni sporno, da je povračilo zahtevala v vlogi z dne 29. 9. 2021, pri čemer toženka sama ugotavlja, da bi se rok iztekel 3. 10. 2021.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 561/2020 z dne 16. novembra 2021 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla predlog odvetnice A. A. za izplačilo nagrade za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) po napotnici št. Bpp 561/2020-1 z dne 4. 12. 2020. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila z odločbo istega organa tožnici odobrena BPP za sestavo tožbe, pravno svetovanje in zastopanje v socialnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaradi uveljavljanja pravice do subvencije najemnine. Za nudenje BPP je bila tožnici določena odvetnica A. A. (v tem upravnem sporu stranka z interesom). Na tej podlagi je bila izdana napotnica, ki je bila poslana stranki z interesom, ki je navedeno napotnico 13. 10. 2021 predložila toženki in predlagala, da se ji v zadevi, za katero je bila tožnici dodeljena BPP, prizna nagrada.

3. Toženka ugotavlja, da stranka z interesom napotnice oz. predloga za plačilo stroškov ni vložila v roku, ki ga določa 40. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Napotnica z dne 4. 12. 2020 je bila popolna 15. dan po prejemu sodbe opr. št. III Ps 1081/2020 z dne 15. 9. 2021, tj. dne 6. 10. 2021, kar pomeni da bi morala biti predložena do tega datuma.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da je pooblaščenka dne 21. 9. 2021 prejela prvostopenjsko sodbo v zadevi, v kateri je zastopala tožnico. Dne 29. 9. 2021 je obvestila službo za BPP, da podpisane napotnice nima, zato je priglasila stroške za zastopanje v zadevi pod opr. št. Bpp 561/2020. Trdi, da so bili stroški s tem priglašeni pravočasno, tj. pred potekom 15 dni po opravljeni storitvi. Navaja, da je strokovna služba za BPP stranki z interesom odgovorila in priložila novo napotnico, ki naj jo izpolni in pošlje. Za to ji je določila rok petih dni. Stranka z interesom je dne 13. 10. 2021 poslala identičen stroškovnik kot 29. 9. 2021, le da je bil na obrazcu (napotnici).

5. Po mnenju tožnice bi morala strokovna služba za BPP v zvezi z obvestilom z dne 29. 9. 2021 ravnati skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki urejajo nepopolne vloge, in pooblaščenki določiti rok 15 dni za dopolnitev. Pooblaščenka je izpolnjeno napotnico, ki jo je prejela 6. 10. 2021, vrnila v tem roku. Določitev petdnevnega roka ni predvidena ne v ZBPP ne v ZUP. Ta rok je prekratek in ni prekluzivne narave, zato ne more pomeniti podlage za izpodbijano odločitev ter za prikrajšanje tožnice in pooblaščenke. Zahteva pooblaščenke je tako pravočasna in bi jo bilo treba vsebinsko obravnavati. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in ugodi predlogu za odmero nagrade in stroškov v priglašeni oz. predlagani višini. Podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Predlaga še, da sodišče toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja z navedbo, da je bilo ravnanje strokovne službe za BPP nepravilno. Stroški so bili priglašeni pravočasno. Dne 29. 9. 2021 je ob priglasitvi stroškov navedla, da ji upravičenka napotnice ni vrnila, saj se je izgubila. Navaja, da ji je strokovna služba poslala fotokopijo napotnice s pozivom, da naj jo izpolnjeno vrne v roku petih dni po prejemu dopisa. To je storila 13. 10. 2021. Meni, da je bil obračun poslan pravočasno, tj. 29. 9. 2021. Za dopolnitev vloge bi morala strokovna služba postaviti rok vsaj osmih dni; petdnevni rok ni predpisan ne v ZBPP ne v ZUP. Če pa je strokovna služba z dopisom ravnala po 67. členu ZUP, pa se je 5 delovnih dni izteklo 13. 10. 2021. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila.

8. Tožba je utemeljena.

9. Ni sporno, da je stranka z interesom dne 29. 9. 2021, tj. v roku 15. dni od opravljene storitve, pri toženki vložila vlogo, v kateri je zahtevala povračilo stroškov za zastopanje tožnice v postopku opr. št. III Ps 1081/2020. Prav tako ni sporno, da je toženki izpolnjeno napotnico predložila 13. 10. 2021. Sporno je, ali je bila tako vložena vloga pravočasna.

10. Prvi odstavek 40. člena ZBPP določa, da je izvajalec brezplačne pravne pomoči pristojni strokovni službi za BPP dolžan predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku (tretji odstavek). Če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku iz prvega odstavka tega člena, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči (peti odstavek).

11. Materialni roki veljajo za uveljavitev materialnih pravic oziroma naložitev posameznih obveznosti. Materialni rok je lahko prekluziven (pravica preneha oziroma ugasne pretekom roka, ki je eden od pogojev za uveljavitev in priznanje pravice) ali zastaralen (ki se upošteva le na ugovor, ne pa po uradni dolžnosti).1 Po ustaljeni sodni praksi gre v primeru petega odstavka 40. člena ZBPP za materialni prekluzivni rok.2

12. Tretja alineja prvega odstavka 129. člena ZUP določa, da organ zahtevo, če ni bila vložena v predpisanem roku, zavrže. Glede vloge, v kateri stranka uveljavlja zahtevo, pa prvi odstavek 66. člena ZUP določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca (prvi odstavek). Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek). Kako ravna organ, če je vloga nepopolna, določa 67. člen ZUP, po katerem vloge, če je nepopolna ali nerazumljiva, samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu […] (prvi odstavek). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo […] (drugi odstavek).

13. Bistveno je torej ali je treba prvi odstavek 40. člena ZBPP oziroma v njem uporabljen pojem napotnica razlagati tako, da gre za posebne vrste zahtevek, tj. edino obliko zahteve, s katero lahko stranka uveljavlja pravico, ali pa je napotnica v smislu drugega odstavka 66. člena ZUP obvezen del vloge, v kateri stranka oziroma izvajalec BPP uveljavlja pravico do povračila stroškov, tj. zahteva njihovo plačilo.

14. V obrazložitvi predloga ZBPP je napotnica omenjena kot _"instrument za izvajanje BPP, tj. kot listina, s katero ali na katero bodo izvajalci pravne pomoči vpisovali opravljene storitve in nastale stroške, na podlagi katere bo pristojni organ obračunal stroške za pravno pomoč, na podlagi katere se bodo izvajalcem izplačevale storitve ter končno na podlagi katere se bi zahtevala vrnitev sredstev."_3 Po presoji sodišča glede na tako vlogo napotnice ta ne more biti obravnavana kot posebna vrsta oziroma oblika, v kateri naj bi bilo, za razliko od splošnega upravnega postopka, treba vložiti zahtevo za povračilo stroškov v BPP. Po stališču teorije namreč v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi.4 Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.5

15. Drugače, tj. da naj bi šlo za posebno, predpisano obliko zahtevka, ne izhaja niti iz obrazložitve Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZBPP-B, ki je v 22. členu spremenil 40. člen ZBPP. V obrazložitvi k temu členu se namreč navaja, da je treba napotnico vrniti v tedaj določenem roku zato, da se doseže disciplina, tj. da izvajalci ne bi po nepotrebnem zavlačevali postopkov, ker da je pravočasno plačevanje nagrad in povrnitev stroškov osebam, ki nudijo pravno pomoč, koristno predvsem zaradi tega, ker so zamudne obresti za neplačane obveznosti še vedno sorazmerno visoke.6 Navedeni tekst govori o tem, da je bistveno, da se stroški uveljavljajo v določenem roku, ne pa, da je bistveno, da se uveljavljajo ravno v določeni obliki oziroma na določenem obrazcu.

16. Da napotnica ne more biti izključna oblika, v kateri je v predpisanem materialnem prekluzivnem roku edino mogoče zahtevati povračilo stroškov, izhaja tudi iz tretjega odstavka 37. člena ZBPP, po katerem pristojni organ z odločbo, s katero ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu določi oziroma navede izrecno obliko in obseg dodeljene pravne pomoči, ter natančno opredeli zadevo, za katero je dodeljena brezplačna pravna pomoč (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek). Upravičenec do BPP torej pridobi pravico do povračila stroškov z odločbo in v obsegu, določenem z odločbo in ne z izdajo napotnice, ki jo strokovna služba izda upravičencu na podlagi 39. člena ZBPP. Bistvo napotnice je tako v tem, da dokazuje obstoj odločbe o BPP (ki pa bi se morala nahati tudi v upravnem spisu). Prav tako naj bi ta listina glede na razloge, ki jih je navedel zakonodajalec (poleg ostalih podatkov po 39. členu ZBPP), vsebovala specifikacijo stroškov, ki jo uveljavlja upravičenec oziroma izvajalec BPP.

17. Glede na to sodišče sodi, da sama napotnica ni posebna oblika zahtevka, ki bi jo bilo treba uveljavljati drugače, kot to velja za ostale zahtevke po ZUP, ampak gre za obvezen sestavni del vloge, v kateri stranka uveljavlja pravico.

18. Upoštevaje tako vsebino 40. člena ZBPP pa je toženka napačno štela, da je izvajalka BPP vlogo oziroma zahtevek za izplačilo nagrade vložila prepozno, saj ni sporno, da je povračilo zahtevala v vlogi z dne 29. 9. 2021, pri čemer toženka sama ugotavlja, da bi se rok iztekel 3. 10. 2021. 19. Iz tožbe in odgovora na tožbo stranke z interesom sicer izhaja, da naj bi toženka z vlogo stranke z interesom postopala kot z nepopolno vlogo, saj obe navajata, da je stranki z interesom dodelila rok, v katerem ga mora dopolniti z napotnico. Za tožnico in stranko z interesom pa je sporno, ali je bil ta rok spoštovan. Sodišče poudarja, da se v tej sodbi ne opredeljuje do tega, ali je bila vloga nepopolna in ali jo je stranka z interesom pravočasno dopolnila. Toženka namreč zaradi zmotne uporabe predpisa v izpodbijani odločbi ni ugotovila relevantnih dejstev, tj. da naj bi bila vloga nepopolna in da naj bi stranka z interesom zamudila rok, dodeljen za njeno popravo. Zato sodišče teh tožbenih navedb ne more presojati. Sodišče namreč v upravnem sporu nadzira zakonitost izpodbijane odločbe in v tem okviru tudi, ali je toženka popolno in pravilno ugotovila dejansko stanje. Če relevantnega dejanskega stanja sploh ni ugotavljala, sodišče te pomanjkljivosti ne more odpraviti, ker bi bilo strankam upravnega spora odvzelo redno pravno sredstvo.

20. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. Sodišče je odločilo brez oprave glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo treba tožbi ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom, saj je interes stranke z interesom enak tožničinemu.

21. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s tem pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 15,00 EUR. Stroške je toženka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

1 E. Kerševan, V.Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2017, stran 196. 2 Glej I U 1874/2014, I U 1173/2013, I U 2060/2011 in I U 1231/2011. 3 Predlog ZBPP - EPA 1301 - II- Hitri postopek, poročevalec št. 77/2000, stran 35. 4 E. Kerševan v P. Kovač, E. Kerševan (ur.) Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2. knjiga, Ljubljana 2020, stran 14. 5 T. Sever v P. Kovač, E. Kerševan (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 448. 6 Glej EVA 2007-2011-0003 z dne 20. 12. 2007.