Jedro

Sodna praksa je že zavzela stališče, da je določila 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen. Njegova prijava je zato prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je z izpodbijanim sklepom (red. št. 216) odločilo, da poda soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 23. 1. 2015, katere predmet je prodaja nepremičnin z ID znakom 001, 002 in 003 za ceno v višini 108.630,00 EUR.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik J. S. (red. št. 219) iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi.

3. Svoje mnenje je podala tudi upraviteljica (red. št. 228), ki je smiselno predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik v pritožbi navaja, da je dne 10. 12. 2014 priglasil izločitveno pravico na nepremičninah parc. št. 495/7 k. o. X (ID znak 002) in parc. št. 495/6 k. o. X (ID znak 003), ki sta bili prav tako predmet javne dražbe in glede katerih je sodišče prve stopnje podalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe. Navaja, da je izločitveno pravico sicer prijavil po poteku trimesečnega roka iz prvega odstavka 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007, v nadaljevanju ZFPPIPP), vendar pa meni, da je potrebno navedeno določilo ZFPPIPP uporabiti samo v primeru, ko je upnik izločitveno pravico prijavil prepozno ob istočasnem pogoju, da je bilo premoženje, ki je predmet izločitvene pravice že prodano, preden je bila izločitvena pravica prijavljena, oziroma če stečajni upravitelj za izločitveno pravico ob prodaji ni vedel. V konkretnem primeru je upnik stečajnega upravitelja pisno obvestil, da je prijavil izločitveno pravico. Stečajni upravitelj je nepremičnino, ki je predmet izločitvene pravice, prodal, čeprav je vedel, da je upnik prijavil izločitveno pravico in je tako nedovoljeno posegel v njegovo ustavno pravico do zasebne lastnine. Navaja, da je lastninska pravica absolutna, ki učinkuje erga omnes in ne predstavlja stečajne mase. Za drugačno obravnavanje izločitvene pravice, ki je vložena po izteku roka, oziroma dopustnost prodaje nepremičnine, na kateri upnik uveljavlja izločitveno pravico, bi moral po mnenju upnika obstajati tehtnejši argument kot sama zamuda roka, še posebej ob upoštevanju dejstva, da kljub zamudi trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, temveč jo izgubi šele takrat, ko upravitelj proda premoženje. Priznava, da je bil glede nepremičnin 23. 10. 2014 že izdan sklep o prodaji nepremičnin, vendar premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, še ni prodano. Meni, da argument, da upnik na podlagi petega odstavka 229. (pravilno 299.) člena ZFPPIPP dobi znesek dosežen s prodajo zmanjšan za stroške dražbe, ni prepričljiv, saj glede na vrednost, za katero se lahko nepremičnine v stečaju prodajajo, predstavlja ogromno izgubo za izločitvenega upnika, saj namesto lastnine prejme njeno vrednost po bistveno nižji ceni, kot je njena realna.

6. Upraviteljica je v mnenju navedla, da se je javna dražba spornih nepremičnin vršila na podlagi sklepa sodišča z dne 22. 10. 2014 (red. št. 186), ki je postal pravnomočen 8. 11. 2014. Oglas za prodajo premoženja za javno dražbo za prodajo navedenih nepremičnin je bil objavljen v mesecu novembru 2014. Upnik je prijavil izločitveno pravico na nepremičninah po poteku trimesečnega roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP. Meni, da je upnik v skladu s petim odstavkom citiranega člena izgubil izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek dosežen s prodajo premoženja. Prekinitev javne dražbe in s tem prekinitev prodaje vseh nepremičnin, ki so bile predmet prodaje, bi pomenilo prekinitev tudi prodaje stanovanjske hiše, ki v skupnem paketu prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika predstavlja več kot 80 % delež premoženja. Nepremičnina, glede katere je upnik prijavil izločitveno pravico v izmeri 17 m2, omogoča oziroma onemogoča dohod in dovoz do stanovanjske hiše, ki je bila predmet prodaje in v kateri ta trenutek prebiva povezana oseba lastnika stečajnega dolžnika (sin lastnika dolžnika). Prekinitev prodaje nepremičnin kot celote bi pomenilo, da bi se tudi prodaja stanovanjske hiše odložila za nedoločen čas, saj bi bil dohod do hiše brez navedene parcele v izmeri 17 m2 otežkočen, če ne celo onemogočen. Prekinitev prodaje bi posledično imela vpliv tako na vrednost premoženja, kot tudi na hitrost stečajnega postopka.

7. Določba 299. člena ZFPPIPP določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Določba četrtega odstavka istega člena določa, da če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prej navedenega odstavka, izločitvena pravica ne preneha. Določba petega odstavka istega člena pa določa, da če v primeru iz prej citiranega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo. Določba sedmega odstavka istega člena določa, da upnik izgubi ločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska, če izločitvene pravice ne prijavi do objave načrta splošne razdelitve.

8. Sodna praksa je že zavzela stališče,(1) da je določila tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP v zvezi z določili 299. člena ZFPPIPP potrebno razlagati tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje (natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji), saj izločitvena pravica preneha šele s prodajo premoženja. Prijava izločitvene pravice po poteku trimesečnega roka ne pomeni, da le-ta preneha, pač pa preneha le ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil dne 20. 12. 2013 začet stečajni postopek (red. št. 7 in 8). Dne 8. 11. 2014 je postal sklep o prodaji nepremičnin (red. št. 186), v sklopu katerih se prodajata tudi nepremičnini, na katerih uveljavlja izločitveno pravico pritožnik, pravnomočen. Dne 12. 11. 2014 (red. št. 202) je stečajna upraviteljica razpisala dražbo in šele 10. 12. 2014 (red. št. 204) je pritožnik prijavil izločitveno pravico na dveh nepremičninah, ki sta v sklopu nepremičnin, ki se v stečajnem postopku prodajajo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnik prijavil izločitveno pravico po preteku 3 mesecev od objave oklica o začetku stečaja in šele po tem, ko je upraviteljica razpisala javno dražbo za prodajo nepremičnin in je bil sklep o prodaji že pravnomočen.(2) Njegova prijava je prepozna. Tudi ob tehtanju pravic do zasebne lastnine in hitrosti stečajnega postopka pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba nima prav. Temeljna načela stečajnega postopka so hitrost (48. člen ZFPPIPP), načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP) in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za poplačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). V konkretnem primeru je imel pritožnik vse možnosti svojo izločitveno pravico prijaviti pravočasno, česar ni storil, ampak jo je prijavil šele, ko je bila že objavljena javna dražba za prodajo nepremičnin, torej (pre)pozno. Z ustavitvijo prodaje bi bilo kršeno načelo hitrosti stečajnega postopka, saj bi šlo za njegovo zavlačevanje. Prav tako iz mnenja upraviteljice izhaja, da je z izvedeno javno dražbo prišlo do ugodne vrednosti prodane nepremičnine in da se bodo tako lahko zagotovili najugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, kar je eno izmed že citiranih temeljnih načel stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče tudi ob tehtanju pravice do zasebne lastnine pritožnika (ki tudi ni absolutna in je omejena s pravicami drugih, tretji odstavek 15. člena Ustave RS) in ob enaki ustavni pravici ostalih upnikov, ugotavlja, da je v tem primeru glede na vse že navedeno potrebno ugotoviti, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj se izkaže, da pritožba upnika, ki je zamudil s prijavo izločitvene pravice in s katero nasprotuje podanemu soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe za prodajo premoženja (341. člen ZFPPIPP), ki je predmet njegove prijavljene izločitvene pravice, materialnopravno ni utemeljena. Višje sodišče je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

(1 ) Primerjaj VSL Cst 185/201, 194/2013. (2) Pri tem je imel možnost ves čas postopka pravočasno prijaviti izločitveno pravico tudi iz razloga, ker je bil pritožnik zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, kakor tudi sam navaja v prijavi izločitvene pravice, ki naj bi nastala pred začetkom stečajnega postopka zaradi zatrjevane napačne geodetske odločbe.