Jedro

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je odločilo, da se s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba delno ustavi za plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi, v preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 37931/2013 z dne 19. 3. 2013 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka (I. točka izreka) in da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 37931/2013 z dne 19. 3. 2013 razveljavi v 3. odstavku izreka in se postopek v tem delu ustavi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožena stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, ampak ponovno navaja trditve, ki jih je že navedla v vlogah iz 452. člena ZPP. Navaja, da je 19. 11. 2012 po elektronski pošti prejela predračun št. 176-2012 (ki ga ponovno prilaga), ki je bil 23. 11. 2012 delno plačan v višini 500,00 EUR. Ker iz 3. točke predračuna izhaja, da bo delo opravljeno po prejetem plačilu, in ker je tožena stranka predračun zgolj delno poravnala, je pričakovala, da bo tudi tožeča stranka storitve zgolj delno opravila.

Sodišče prve stopnje se je do teh trditev tožene stranke opredelilo v 6. in 7. točki obrazložitve. Navedlo je, da tem trditvam tožene stranke ni mogoče slediti, saj bi morala tožena stranka tožeči stranki to dejstvo sporočiti. Na podlagi dokaznih listin (priloga B 4 spisa) je ugotovilo, da izdelava geodetskega načrta vsebuje štiri faze, in je po naravi stvari ni mogoče opraviti zgolj delno. Poleg tega je sodišče prve stopnje sledilo neprerekanim trditvam tožeče stranke, da je S. Z. zagotovil, da naročilo velja in da bo tožena stranka pred prevzemom končnega izdelka poravnala celoten znesek po predračunu. Poudarilo je tudi, da je tožena stranka z delnim plačilom predračuna, ki po vsebini predstavlja ponudbo, le-to sprejela (28. člen Obligacijskega zakonika - OZ), nadalje pa je ugotovilo še, da je tožena stranka kot razlog neplačila vtoževanega zneska navedla nastanek „določenih sprememb“, pri čemer ni zatrjevala, za kakšne spremembe naj bi šlo, niti jih ni izkazala.

7. Nadalje tožena stranka v pritožbi ponovno navaja tudi to, da dokler račun z dne 31. 12. 2012 ni bil izdan, sploh ni vedela, da je bila storitev opravljena, saj ni prejela geodetskega posnetka. Tudi na te njene navedbe je sodišče prve stopnje odgovorilo, in sicer je v 8. točki obrazložitve navedlo, da je tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi navedla, da je za dejstvo, da je bila storitev opravljena, izvedela 17. 6. 2013, vendar pa geodetskega načrta ni prejela zato, ker bi morala glede na 3. točko predračuna pred izročitvijo načrtov storitev plačati.

8. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke v tem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

9. Višje sodišče v okviru uradnega preizkusa (prim. drugi odstavek 350. člena ZPP) izpodbijane sodbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo odločeno (12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Z II. točko izreka izpodbijane sodbe je namreč odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 37931/2013 z dne 19. 3. 2013 razveljavi v 3. odstavku izreka (izvršilni stroški v višini 66,00 EUR) in se postopek v tem delu ustavi. Prezrlo je, da je o tem odločilo že izvršilno sodišče, ki je s sklepom z dne 5. 6. 2013 (list. št. 15 spisa) odločilo, da se s sklepom o izvršbi opr. št. VL 37931/2013 z dne 19. 3. 2013 dovoljena izvršba delno ustavi z dne 3. 4. 2013 plačanih 66,00 EUR. Ta odločitev ni bila predmet izpodbijanja s pritožbo in je postala pravnomočna (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 3739/2013 z dne 13. 11. 2013), iz česar sledi, da predstavlja pravnomočen izvršilni naslov za ta del terjatve. Glede na navedeno je višje sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka razveljavilo (drugi odstavek 354. člena ZPP).