Jedro

Tožena stranka v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih v ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 12. 5. 2008, ki jo je podpisal tožnik dne 26. 5. 2008, z vsemi nadaljnjimi spremembami, zaradi sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke št.:... z dne 7. 12. 2012 in sklepa Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. ... z dne 16. 1. 2013 (1. točka). V nadaljevanju je zavrnilo zahtevek, da ta začasna odredba velja do pravnomočnosti rešitve v predmetni zadevi (2. točka) ter zahtevek, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka). Zavrnilo je tudi zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti pravdne stroške, nastale v postopku zavarovanja, v roku 8 dni, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do dneva plačila, pod izvršbo (4. točka).

Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi in toženi stranki naloži v plačilo povrnitev stroškov postopka tožnika oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost obstoja terjatve, ker naj bi tožena stranka postopek izredne odpovedi vodila zakonito in naj bi tožniku zagotovila pravico do zagovora, oziroma, ker naj bi po ugotovitvi sodišča tožnik storil očitano kaznivo dejanje, ki je bilo odpovedni razlog. Obrazložitev sodišča je izrazito skopa, saj sodišče povzema zgolj navedbe glede podane izredne odpovedi. Tožnik naj bi od voznika tovornjaka državljana Bolgarije vzel 50,00 EUR ter ob prejemu denarja naj ne bi napisal potrdila o prejemu in si je znesek protipravno prilastil, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1. Podana je kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišče spregleda zatrjevanja tožnika, ki jih je dokazno podkrepil, da gre za nezakonito podano odpoved, ker le-ta ni konkretizirana. Odločitev je napačna tudi vsebinsko. Tožena stranka nima nikakršnih dokazov, da bi tožnik dejansko storil očitano dejanje, temveč v izpodbijani izredni odpovedi podaja zgolj pavšalno in v celoti neutemeljena oziroma napačna navajanja. Ne držijo navedbe tožene stranke, zakaj bi tožnik kontroliral voznika tovornega vozila A.A., državljana Bolgarije, reg. št. ..., s priklopnikom, reg. št. .... Očitno je, da je bilo predmetno tovorno vozilo ustavljeno in kontrolirano pred 8. uro, tožnik pa tudi zavrača očitek, da je bil on tisti, ki je ustavil in kontroliral sporno vozilo, ter da naj bi mu voznik izročil 50,00 EUR. Z voznikom se je pogovarjal samo B.B., ki je po opravljeni kontroli tudi spisal poročilo o opravljenem delu. Gre za neresnične informacije glede dogodka z dne 11. 8. 2012. Komisija za pritožbe pri Vladi Republike Slovenije v bistvenem zgolj povzema zmotne razloge in navedbe, ki jih je podala že tožena stranka v sklepu izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 7. 12. 2012. Sodišče se je poslužilo standarda, da pri odločanju o predlogu za začasno odredbo zadošča, da se stopnja verjetnosti izkaže verjetnost obstoja terjatve. Glede na navedeno, se sodišče tudi zmotno in nepravilno ni opredelilo do obstoja zatrjevanih in izkazanih predpostavk po 2. odstavku 272. člena ZIZ, zaradi česar ne obstojijo razlogi o odločilnih dejstvih. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s sprem.), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ).

Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. ZIZ v 1. odstavku 272. člena določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji, ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po določilih 2. odstavka 272. člena ZIZ, mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatev onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. ZIZ v 273. členu določa, da sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.

Za pravilno rešitev predmetne začasne odredbe je bistvena obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožnik v tej fazi postopka ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je verjetnosti obstoja terjatve. ZIZ v 272. členu ureja pogoje za izdajo začasne odredbe in določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je pri presojanju verjetnosti obstoja terjatve ugotavljalo, kot je izrecno navedlo, da tožena stranka pri postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravila postopka, določena z ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, da je verjetnost terjatve izkazana. Zato sodišče ni bilo potrebno presojati ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe.

Glede na podane pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik povabljen na zagovor v postopku izredne odpovedi za dne 4. 12. 2012, da se je zagovora udeležil in podal zagovor. Iz predložene listinske dokumentacije tudi izhaja, da je Policijski sindikat Slovenije dne 5. 12. 2012 nasprotoval izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar to ne pomeni, da je le-ta nezakonita. Tožena stranka je v postopku izredne odpovedi tudi spoštovala določbo 1. odstavka 85. člena ZDR in s sklepom z dne 16. 1. 2013 odločila, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za sodno varstvo. Zgolj predlog policijskega sindikata, da nasprotuje odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ne more pomeniti, da bi bili izpolnjeni pogoji za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do pravnomočnosti rešitve spora, glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevano bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni podalo obrazložitve glede predpostavk iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, saj le-to ni bilo potrebno, pri čemer je sodišče povsem jasno obrazložilo, zakaj v tej fazi postopka verjetnost obstoja terjatve ni izkazana. Iz predloženih dokazov izhaja, da je tožnik kot policist – starejši policist z dne 11. 8. 2012 pri opravljanju nalog v kraju C. pri kontroli voznika tovornega vozila državljana Bolgarije, vzel 50,00 EUR, o prejemu denarja pa ni napisal ne potrdila, ne prejema in si je prejeti znesek protipravno prilastil, s tem pa naj bi storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 3. odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (Ur. l. RS, št. 50/2012 – KZ-1). Glede na to, da mora sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe odločati po hitrem postopku, ni bilo mogoče do sedaj zaključiti, da je tožnikova verjetnost obstoja terjatve izkazana. Tožnik pa bo imel seveda pravico dokazovati v rednem kontradiktornem postopku ob izvajanju predlaganih dokazov glede na predloge obeh strank, da je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kot to sicer zatrjuje.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zoper sklep zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.