Jedro

Dejstvo, da je dolžnica do vložitve ugovora skrbela za preživljanje mld. upnice, ki takrat še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu (po dolžničinih pritožbenih navedbah je bila mld. upnica k očetu dejansko preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe), še ne pomeni, da je dolžnica svojo preživninsko obveznost do mld. upnice s tem tudi izpolnila, saj v skladu z načelom formalne legalitete iz izvršilnega naslova jasno in nedvoumno izhaja, da mora dolžnica kot mati od pravnomočnosti izvršilnega naslova za preživljanje mld. upnice plačevati mesečno preživnino v znesku 50 EUR, dolžnica pa obstoja morebitnega drugačnega dogovora med njo in očetom mld. upnice glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v ugovornem postopku niti ni zatrjevala. S pritožbenimi navedbami, da se je oče strinjal s tem, da je v celoti samostojno skrbela za preživljanje mld. upnice, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 13. 5. 2024 (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2.Dolžnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžničinemu ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, dolžničine ugovorne in pritožbene stroške pa naloži upnici v plačilo v roku 15 dni.

Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, nepravilna in materialnopravno neutemeljena. Mld. upnica je bila k zakonitemu zastopniku (očetu) preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe (kot izhaja iz priloženega Zapisnika izvršitelja o odvzemu in izročitvi otroka z dne 23. 7. 2024) in v času vložitve predloga za izvršbo izvršilni naslov (sklep Okrožnega sodišča v Celju III N 130/2020 z dne 11. 6. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 400/2023 z dne 30. 1. 2024) v delu, ki se nanaša na dejanski prehod deklice (mld. upnice) k očetu, še ni bil realiziran - deklica ni bila niti en dan pri očetu, niti ni z njim imela nobenega stika. V tem obdobju je do 23. 7. 2024 dolžnica v celoti sama skrbela za mld. upnico in jo preživljala (mld. upnica je bila v dejanskem varstvu in vzgoji pri materi - dolžnici), oče ni imel nobenih stroškov v zvezi s preživljanjem mld. upnice. Bistvo plačevanja preživnine je v zagotavljanju denarnih sredstev za preživljanje mld. otroka. Dolžnica je svojo obveznost preživljanja naturalno (v naravi) v celoti izpolnila. Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na načelo formalne legalitete, saj je dolžnica izkazala naturalno izpolnitev obveznosti, ker je za mld. upnico v celoti samostojno skrbela, s čimer se je upnik (zakoniti zastopnik) strinjal, izvršilno sodišče pa mora glede na specifičnost razmerij med starši in otroki presojati, ali je bilo za korist otroka, ki se nanaša na njegovo preživljanje, ustrezno poskrbljeno.

Razlogovanje sodišča prve stopnje o nedokazanosti konkludentnega dogovora med staršema glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti je v očitnem nasprotju z ugotovljenimi neprerekanimi dejstvi. Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na dolžničine kršitve izpolnitve drugih obveznosti iz izvršilnega naslova (zaupanje mld. upnice v varstvo in vzgojo očetu in vzpostavitev stikov), ki niso predmet predloga za izvršbo, odločalo s kaznovalnim namenom dolžnice in arbitrarno.

3.Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena mld. upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6.Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, ki niso pritožbeno izpodbijani, izhaja: (-) da je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi z dne 13. 5. 2024 izdan na podlagi izvršilnega naslova - sklepa Okrožnega sodišča v Celju III N 130/2020 z dne 11. 6. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 400/2023 z dne 30. 1. 2024, zaradi izterjave že zapadle in tudi v bodoče zapadle preživnine; in (-) da je dolžnica do vložitve ugovora dejansko sama skrbela za preživljanje mld. upnice, ki še ni bila predana v vzgojo in varstvo k očetu, tako je dejansko (naturalno) že izpolnjevala svojo obveznost preživljanja mld. upnice.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora. Dolžnica v pritožbi ponavlja ugovorne trditve o dejanski (naturalni) izpolnitvi obveznosti, ker je dolžnica sama v celoti skrbela za življenjske potrebe mld. upnice, oče mld. upnice pa v zvezi s preživljanjem ni imel nobenih stroškov, zato mld. upnica ni upravičena do denarne preživnine, in dodaja, da je bila mld. upnica dejansko preseljena k očetu šele 23. 7. 2024. Kot je dolžnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je glede drugačnega načina izpolnitve preživninske obveznosti ustaljeno stališče sodne prakse, da roditelj, ki je dolžan preživljati svoje mladoletne otroke, ne more sam izbrati, ali bo plačeval določen denarni znesek kot preživnino ali pa jim bo zagotovil preživljanje na drug način. Ker razmerja med starši in otroki niso klasična civilnopravna razmerja in v postopkih za varstvo otrokovih pravic veljajo specialna pravila, je sicer izpolnitev lahko opravljena tudi tako, da upnik prejme nadomestno izpolnitev (283. člen OZ), vendar se morata starša o tem sporazumeti (zadostuje neformalno soglasje med preživljavcem in preživljancem). Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je dolžnica do vložitve ugovora skrbela za preživljanje mld. upnice, ki takrat še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu (po dolžničinih pritožbenih navedbah je bila mld. upnica k očetu dejansko preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe), še ne pomeni, da je dolžnica svojo preživninsko obveznost do mld. upnice s tem tudi izpolnila, saj v skladu z načelom formalne legalitete iz izvršilnega naslova jasno in nedvoumno izhaja, da mora dolžnica kot mati od pravnomočnosti izvršilnega naslova za preživljanje mld. upnice plačevati mesečno preživnino v znesku 50,00 EUR, dolžnica pa obstoja morebitnega drugačnega dogovora med njo in očetom mld. upnice glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v ugovornem postopku niti ni zatrjevala. S pritožbenimi navedbami, da se je upnik (oče) strinjal s tem, da je v celoti samostojno skrbela za preživljanje mld. upnice, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

8.Neutemeljene so tudi dolžničine navedbe, da je razlogovanje sodišča prve stopnje o nedokazanosti konkludentnega dogovora med staršema glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v očitnem nasprotju z ugotovljenimi neprerekanimi dejstvi. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da zgolj neprerekane dolžničine navedbe, da je dejansko skrbela za mld. upnico, ker še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu, še ne pomenijo, da se je oče konkludentno strinjal, da dolžnica na takšen način izpolnjuje svojo preživninsko obveznost. Glede na navedeno tudi ne držijo pritožbeni očitki o arbitrarni odločitvi sodišča prve stopnje in kaznovalnem namenu izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

9.Dolžnica odločitve o stroških ugovornega postopka, vsebovane v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ne izpodbija konkretizirano, pritožbo veže le na uspeh s pritožbo glede glavne stvari (odločitev o ugovoru v I. točki izreka). Ker s pritožbo o glavni stvari ni uspela, je neutemeljena tudi njena pritožba zoper stroškovni del izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

10.Glede na navedeno je dolžničina pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti iz razlogov, primeroma naštetih v 1. do 12. točki tega člena. Razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ je prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave.

2Iz spisa je razvidno, da je bila z izvršilnim naslovom mld. upnica zaupana v varstvo in vzgojo očetu; dolžnici (tam nasprotni udeleženki) pa je bilo naloženo, da mora od pravnomočnosti dalje plačevati zanjo mesečno preživnino v višini 50,00 EUR vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR očeta mld. upnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki I.1 in I.2 izreka).

3Iz spisa (predloga za izvršbo) je razvidno, da gre zapadlo in neplačano preživnino v skupni višini 150,00 EUR, kar zajema preživnino za čas od 1. 2. 2024 do 30. 4. 2024 po 50,00 EUR mesečno, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po dnevu zapadlosti vsake mesečne preživninske dajatve, to je od 20. v mesecu.

4Iz spisa (predloga za izvršbo) je razvidno, da gre za bodoče zapadle zneske preživnin po 50,00 EUR, ki bodo zapadli v plačilo vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v obdobju od 1. 5. 2024 do 1. 5. 2025.

5Iz spisa je razvidno, da je dolžnica ugovor vložila 10. 6. 2024.

6Primerjaj npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1310/2020 z dne 30. 9. 2020 in I Ip 732/2023 z dne 28.6.2023.

7vsakega 20. v mesecu za tekoči mesec na TRR očeta mld. upnice, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi,

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 55, 55/1, 55/1-8 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 283 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 365-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.