Jedro

Tožeča stranka verjetnosti nastanka konkretno nastale in težko popravljive škode ne izkazuje niti ne zatrjuje. Sodelovala je na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 18. 1. 2013 vložila tožbo zoper akt Ministrstva za notranje zadeve, s katerim ji je bila vrnjena njena prijava na razpis o sofinanciranju delovanja romskih zvez. Ker se je na razpis prijavila v predpisanem roku in na predpisan način, meni, da so ji bile z ravnanjem tožene stranke kršene njene pravice do udeležbe v postopku ter osnovne pravice do enakosti pred zakonom. Zaradi takšnega ravnanja ostaja brez sredstev za svoje delovanje, obenem pa se bodo sredstva neupravičeno dodelila drugim romskim zvezam v Prekmurju in v Ljubljani.

Ker meni, da je ravnanje Ministrstva skrajno nepravično, sodišču predlaga, da v skladu s 3. alineo (pravilno: tretjim odstavkom) 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) razveljavi razpis o sofinanciranju romskih zvez oziroma zadrži njegovo izvajanje, Ministrstvu pa naloži, da razpisni postopek ponovi in na ta način zagotovi, da bodo možnosti za pridobitev sredstev za delovanje romskih zvez enake za vse udeležence razpisa.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga, da jo sodišče zavrne. Meni, da tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, da bi ji zaradi vrnitve dokumentacije nastala škoda ter da zato ne izkazuje vsebinskega pogoja za izdajo začasne odredbe. Nasprotno meni, da bi bila z izdajo začasne odredbe in posledično z zadržanjem nadaljnjega postopka javnega razpisa prizadeta javna korist. Tožena stranka namreč preko Službe za narodnosti bdi nad uresničevanjem posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti v Sloveniji. Med njen naloge sodi tudi sofinanciranje delovanja romske skupnosti, krovne organizacije in romskih zvez, ki poteka kontinuirano, na podlagi vsakoletnega javnega razpisa. Če bi tožena stranka ne mogla skleniti pogodbe z izbranim izvajalcem, bi bilo onemogočeno delovanje romskih zvez, kar bi pomenilo zastoj pri uresničevanju posebnih pravic in s tem položaja romske skupnosti v Sloveniji, ki se zagotavlja na podlagi 65. člena Ustave.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz naslednjih razlogov: Po določbi drugega odstavka odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku istega člena, na katerega se sklicuje tožeča stranka v svoji zahtevi, pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih verjetno izkaže za potrebno.

Tako v primeru, ko sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta, kot tudi v primeru, kadar se z začasno odredbo na drug način začasno ureja stanje v zadevi, je torej potrebno, da tožeča stranka vsaj do stopnje verjetnosti izkaže škodo, ki bi se ji prizadejala z izvršitvijo izpodbijanega akta in ki bi kot težko popravljiva pretehtala prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

V obravnavanem primeru tožeča stranka verjetnosti nastanka takšne, konkretno nastale in težko popravljive škode po presoji sodišča ne izkazuje oziroma niti ne zatrjuje. Izpad sredstev, ki jih je tožeča stranka pričakovala ob prijavi na javni razpis, sam po sebi težko popravljive škode še ne predstavlja. Tožeča stranka je namreč sodelovala na javnem razpisu za pridobitev javnih sredstev, kar pomeni, da gre za negotovo pridobitev teh sredstev, s tem pa ni mogoče izkazovati težko popravljive škode. Povsem splošna in neizkazana pa je tudi trditev, da zaradi izpada sredstev ne bo mogla delovati, saj tožeča stranka ni navedla, kaj izpad pričakovanih sredstev pomeni glede na njen (do)sedanji obseg delovanja. Trditev je šteti za neizkazano še zlasti ob dejstvu, da gre pri javnem razpisu za sofinanciranje delovanja romskih zvez, kar pomeni, da zveza pridobiva sredstva za svoje delovanje tudi iz drugih virov, ne le na podlagi predmetnega javnega razpisa. Takšen zaključek nenazadnje potrjujejo tudi določbe Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (ZRomS-1), ki se nanašajo na financiranje, in po katerih se sredstva za uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti zagotavljajo tako v proračunu RS kot v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov proračuna in tudi kot sredstva, zagotovljena občinam za financiranje prenesenih nalog s tega področja. S tem ko navaja, da bodo sredstva dodeljena ostalim romskim zvezam v Prekmurju in Ljubljani, pa tožeča stranka pravzaprav pritrjuje navedbam tožene stranke o tem, da bi bila z zadržanjem aktivnosti v zvezi z javnim razpisom prizadeta javna korist, ki se uresničuje preko vsakoletnih razpisov, prizadetost le-te pa tudi po presoji sodišča pretehta morebitno škodo, ki bi lahko nastala z nedodelitvijo sredstev tožeči stranki kot eni od romskih zvez, ki se sicer lahko udeležijo javnega razpisa.