Jedro

Terjatve preko zajamčene plače in obresti od izhodiščne plače niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Tudi zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS štev. 25/97) predvideva (usklajeno z novelo ZPPSL) izplačilo neizplačanih plač zadnjih treh mesecev ter subrogacijsko pravico sklada le v takem obsegu - torej brez zamudnih obresti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. štev. St 31/94-248 z dne 24.3.1998 razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje obravnavanje.

Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, s katerim je stečajni senat dovolil izplačilo "obresti iz naslova neizplačnih plač do kolektivne pogodbe in razlike plač do kolektivne pogodbe". V pritožbi je uveljavil pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava.

Pritožba je utemeljena.

Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da se stečajni upraviteljici dovoli izplačilo obračunanih zamudnih obresti in izplačilo razlike plač do kolektivne pogodbe v znesku 91,913.253,86 sit. Tak izrek pa je v nasprotju z obrazložitvijo, da znaša obračun zamudnih obresti 170.865,00 sit, vendar je razpoložljivih sredstev na žiro računu le 91,913.235,86 sit - torej so predmet izreka le zamudne obresti.

Nadalje ni razumljiva navedba v razlogih sodbe, da je stečajna upraviteljica delavcem - upnikom že izplačala "celotni znesek glavnice iz naslova neizplačanih plač ter razlike plač do kolektivnih pogodb". Ta dvoumna formulacija lahko navede do zaključka, da je stečajna upraviteljica izplačala delavcem - upnikom zneske brez ustreznega sklepa stečajnega senata in preko izhodiščnih plač, saj plača po kolektivni pogodbi pomeni nekaj drugega, kot izhodiščna plača. V takem primeru je tudi odveč v izreku sklepa naložiti oziroma dovoliti izplačilo razlike.

Izpodbijana odločba ima torej pomanjkljivosti zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti. Kršitev iz člena 354/II točka 13 ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL je pritožbeno sodišče ugotovilo po uradni dolžnosti in zato odločbo razveljavilo.

V ponovnem postopku se bo sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali so priviligirana terjatev tudi terjatve preko zajamčene plače in obresti od izhodiščne plače. Pri tem bo stečajni senat (navkljub stališču iz posvetovanja stečajnih sodnikov o obrestih kot akcesorni obveznosti) moral upoštevati najprej gramatikalno razlago besedila 160. člena ZPPSL (pred novelo iz leta 1997). Nadalje okoliščino, da je vendar lahko procesna usoda glavnice in obresti različna n.pr.

sodišče upošteva pravočasno prijavljeno glavnico, zavrže pa prepozno prijavo obresti. Nadalje je očitno, da je zakonodajalec iz razlogov olajšanja socialnega položaja delavcev, ki so izgubili delo in dohodke, odstopil od načela paritete vseh stečajnih upnikov. Zaradi permanentnega zmanjševanja vrednosti domačega denarja sestavljalec stečajnega zakona ni določil minimuma socialne varnosti v absolutnem znesku, temveč opisno s sklicevanjem na splošni pojem kot je izhodiščna plača oz. sedaj plača. Pojem izhodiščna plača je vzet iz kolektivnih pogodb kot osnova za izračun plač. Izhodišča plača je skupaj z minimalno plačo in zajamčenim osebnim dohodkom deležna valorizacije po zakonu o določitvi minimalne plače in o usklajevanju plač (UR.l. RS štev. 40/97) in sicer po kriterijih iz 2. člena tega zakona. Torej izhajajo veljavni predpisi o plačah oziroma dohodkih ter njihovi valorizaciji iz kriterijev, kot so rast cen življenskih potrebščin, ne pa iz daljše ali krajše plačilne zamude. Tudi zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS štev. 25/97) predvideva (vsklajeno z novelo ZPPSL) izplačilo neizplačanih plač zadnjih treh mesecev ter subrogacijsko pravico sklada le v takem obsegu - torej brez zamudnih obresti.

Pritožnik ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbe. Stečajni upnik nima pravice zahtevati povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z udeležbo v stečajnem postopku, ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka. Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Slednji je po svoji pravni naravi nepravdni postopek za katerega velja, da udeleženci trpijo svoje stroške, razen če zakon določa drugače - 35. člen zakona o nepravdnem postopku. V stečajnem postopku le-ta določa povrnitev stroškov le tistim stečajnim upnikom, ki so člani upniškega odbora - 89. člen ZPPSL.