Jedro

Za odvzem poslovne sposobnosti ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi.

V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase ter zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki A. A., roj. ... 1957, popolnoma odvzelo poslovno sposobnost in volilno pravico.

2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog za odvzem poslovne sposobnosti. V pritožbi udeleženka navaja, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je v celoti sledilo izvedeniškemu mnenju prof. dr. B. B., ki je nepopolno in sledi na nepreverjenih dejstvih, saj izvedenka ne navaja za kakšno zadolževanje naj bi šlo pri udeleženki in na kakšen način naj bi si udeleženka v preteklosti povzročala znatno škodo in kaj naj bi škoda bila. Udeleženka je lastnica treh nepremičnin ter teh nepremičnin nikoli ni obremenila niti odtujila. Kljub skromnim dohodkom udeleženka redno poravna vse račune in obveznosti, je skrbna in kljub bolezni živi sama in skrbi dnevno za svoje potrebe in pri njej ne gre za tako hud upad umskih sposobnosti, da ne bi mogla skrbeti za svoje pravice in koristi. Odločitev sodišča je zmotna in grobo krši temeljne človekove pravice, saj je poslovno sposobnosti omejiti le izjemoma in pod pogoji določenimi v čl. 44 ZNP. Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni izkazano, da udeleženka ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi, da bi pravno-poslovno škodovala sebi ali drugim. Nadalje navaja, da je sodišče kršilo postopek s tem, da je začasni skrbnik udeleženke njen brat Č. Č., ki se zaradi navzkrižja interesov v skladu s čl. 181 ZZZDR ne bi smel strinjati s predlogom in ni ščitil njenih pravic in koristi, temveč je ščitil lastne interese, da bi nepremičnine v lasti udeleženke prešle nanj in sestro C. C. Udeleženka kljub diagnozi paroidne shizofrenije skrbi sama zase in ni nikakršne potrebe, da se ji popolnoma odvzame poslovna sposobnost, razen lastnih interesov nekaterih. Začasni skrbnik in sestra udeleženke uporabljata poslovni prostor v ... brezplačno, čeprav je udeleženka zahtevala plačilo najemnine. Postavljeni začasni skrbnik od postavitve z udeleženko ni vzpostavil nikakršnega stika. Nadalje udeleženka opisuje ravnanje začasnega skrbnika in sestre v zapuščinskem postopku III D 3509/2009 v zvezi z skenitvijo dednega dogovora, po katerem se je udeleženka odpovedala dedovanju nepremičnin ter se sklicuje na izjavo, da je udeleženka opravilno sposobna in kaže na spreminjanje mnenj.

3. Začasni skrbnik je odgovoril na pritožbo in predlagal, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku v določbah čl. 44 do 56 ureja postopek odvzema poslovne sposobnosti. V njem sodišče odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni niso sposobne same skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi (čl. 44 ZNP). Popolno poslovno sposobnost je mogoče odvzeti ali omejiti le izjemoma, saj gre za hud in skrajni poseg v osebo prizadetega in omejitev človekovih pravic. Za odvzem poslovne sposobnosti zaradi tega ne zadostuje le, da ima prizadeta oseba duševno bolezen, v konkretnem primeru paranoidno shizofrenijo, temveč mora biti izpolnjen tudi pogoj, da zaradi takega stanja ni sposobna skrbeti sama zase in za svoje pravice in koristi. Sodišče prve stopnje tega drugega pogoja ni ugotavljalo niti preverjalo, kako je nasprotna udeleženka živela do odločitve sodišča prve stopnje, ali je živela sama in sama zase skrbela ali je škodovala svojim koristim in na kakšen način, ali je pravno-poslovno škodovala sebi ali drugim. Sodišče se je pri tem sklicevalo le na pavšalno mnenje izvedenke, da nasprotna udeleženka ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi. Pritožba nadalje utemeljeno opozarja, da je sodišče storilo kršitev postopka, ko je dopustilo, da je nasprotno udeleženko zastopal skrbnik za poseben primer njen brat Č. Č., to je oseba, katere koristi so v navzkrižju z interesi varovanca (čl. 181 ZZZDR), ki je v sporu z nasprotno udeleženko zaradi zapuščine po umrli mami in v konkretnem primeru tudi ni varoval pravic in koristi nasprotne udeleženke, kot mu nalaga odločba o začasnem skrbništvu. Nasprotno v celoti se je strinjal s predlogom za odvzem poslovne sposobnosti, kar izhaja iz njegovega zaslišanja. Nadaljnjo kršitev je sodišče storilo, ko se sklicuje na izvid in mnenje izvedenca psihiatrične stroke D. D. z dne 17.12.2012, ko pa tega mnenja ni v spisu, saj iz spisa prilog pod A/4 izhaja, da je ta dokaz izločen.

6. Iz navedenih razlogov je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP). V novem odločanju bo moralo sodišče zaradi navzkrižja interesov postaviti novega skrbnika za poseben primer, ugotoviti, kako je živela do sedaj nasprotna udeleženka, zlasti ali je skrbela sama zase in kako je živela ali sama ali s pomočjo drugih in v posledici tega ali je še naprej zmožna skrbeti sama zase, zavzeti stališče do izjave skrbnika in njegove sestre iz zapuščinskega postopka z dne 21.9.2012 (priloga B6), kar v dosedanjem postopku ni bilo storjeno. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.