Jedro

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal del odgovornega vodje del. Ta ugotovitev, ki je za odločitev v tej zadevi bistvena, pa po presoji sodišča nima razlogov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. 117/8690/08/ES-RG z dne 22. 10. 2008 odpravi ter se zadeva vrne upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti 350,00 EUR stroškov tega postopka v 15-ih dneh, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikov predlog za vpis v imenik pooblaščenih inženirjev za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke s pooblastilom za odgovornega vodjo del, ker nima opravljenega strokovnega izpita iz odgovornega vodenja del gradbene stroke. V obrazložitvi navaja, da je tožnik univ. dipl. inž. arhitekture in da je leta 1983 opravil strokovni izpit v skladu s 16. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in naslednji; v nadaljevanju ZGO) in 18. členom Družbenega dogovora o Programu in načinu opravljanju strokovnih izpitov (Uradni list SRS, št. 27/76; v nadaljevanju Družbeni dogovor). Slednji je v 11. členu določal, da se pisni izpit opravlja s področja, ki čimbolj ustreza stroki in praksi, v kateri je bil kandidat na delu. Izpodbijana odločitev prvostopnega organa temelji na ugotovitvi, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal del odgovornega vodje del. Navedeno naj bi izhajalo iz zaslišanja tožnika, pa tudi iz knjige strokovnih izpitov, iz katere je razvidno, da je na podlagi opravljenega strokovnega izpita g. A.A. usposobljen za projektiranje, kar potrjuje tudi potrdilo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, št. 193/ZAPIS-SI-KK z dne 17. 5. 2007, v katerem je navedeno, da je opravil strokovni izpit iz področja projektiranja z izobrazbo univ. dipl. inž. arhitekt. Drugostopni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in v razlogih navedel, da je iz predloženih spisnih podatkov, navedb stranke z njenega zaslišanja in dopisa Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, št. 193/07-ZAPS/SI-KK z dne 17. 5. 2007 razvidno, da je pisna naloga obsegala projektiranje, iz česar je glede na izobrazbo tožnika sklepati, da gre za arhitekturno projektiranje in ne za projektiranje s področja gradbene stroke. Zavrnitev vpisa tožnika v imenik IZS s pooblastili za odgovornega vodjo del zahtevnih objektov je zato pravilna in zakonita.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sta se upravna organa sklicevala na zmotno ugotovljeno dejstvo, da naj bi se njegov strokovni izpit iz leta 1983 ne nanašal na področje gradbeništva, temveč arhitekture. Tožnik je namreč že na zaslišanju izpovedal, da je v pisni nalogi sprojektiral skladišče papirja. To pa je takšno projektiranje, ki ga lahko projektirajo tudi gradbeniki. Pri projektiranju tudi ni mogoče ločiti arhitekturnega in gradbenega projektiranja, ker te razlike pri projektiranju ni. Na zaslišanju je tudi povedal, da je bil v tistem času zaposlen v tovarni celuloze in papirja na razvojnem oddelku in je delal na področju gradbenih investicij. Opravljal je dela investicijskih elaboratov, nadzora in vodenja manjših investicij. Opravljanje nadzora pa zahteva več znanja s področja gradbeništva kot vodenje gradbenih del. Po 3. odstavku 49. člena takrat veljavnega Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) je morala oseba, ki opravlja strokovno nadzorstvo, izpolnjevati pogoje, ki so bili predpisani za odgovornega vodjo del po 40. členu navedenega zakona. Njegovo področje dela je bilo torej gradbeno področje in je tudi pisna naloga ustrezala temu področju njegovega takratnega dela. Predlaga, da se odločbi upravnih organov odpravita, tožnik pa vpiše v imenik pooblaščenih inženirjev za pridobitev statusa pooblaščenega inženirja s področja gradbene stroke s pooblastilom za odgovornega vodjo del zahtevnih objektov ter da tožena stranka povrne tožeči stranki stroške sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni od izdaje sodbe, pod izvršbo, oziroma podrejeno, da se odločbi upravnih organov odpravita ter zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v roku 15 od izdaje sodbe po izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik pridobil naziv univ. dipl. inž. arhitekture ter da je dne 13. 6. 1983 opravil strokovni izpit po določbah ZGO ter Družbenega dogovora in da je bil pred zahtevano spremembo že vpisan v Inženirsko zbornico v matično sekcijo inženirjev, tehnologov in drugih inženirjev ter v imenik pooblaščenih inženirjev. Podana je torej situacija, ko je bil tožnik pred uveljavitvijo ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji) že vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev in je s predlagano spremembo želel doseči vpis tudi v matično sekcijo inženirjev gradbene stroke, torej pridobiti pooblastila za odgovornega vodjo del zahtevnih objektov.

ZGO-1, ki je začel veljati 1. 1. 2003, je v prehodni določbi 230. člena uredil pogoje za opravljanje projektantskih storitev ter opravljanja vodenja del in strokovnega nadzorstva na podlagi prej (pred začetkom veljavnosti ZGO-1) doseženih kvalifikacij oziroma statusov. Po 1. odstavku 230. člena ZGO-1 se šteje, da osebe, ki so z dnem uveljavitve tega zakona vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev v skladu z določbami ZGO in imajo opravljen strokovni izpit po sedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del in odgovornega nadzornika nad vsemi vrstami gradenj. ZGO-1 za to kategorijo oseb (ki so že vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev) ne določa dodatnih pogojev. Navedena določba torej pomeni izjemo od sicer predpisanih pogojev za odgovorno vodenje del iz 77. člena ZGO-1. Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal del odgovornega vodje del. Ta ugotovitev, ki je za odločitev v tej zadevi bistvena, pa po presoji sodišča nima razlogov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče preizkusiti. Prvostopni organ se sicer sklicuje na nekatere tožnikove navedbe na zaslišanju 24. 9. 2008, vendar po tem povsem brez utemeljitve zaključi, da iz zapisnika o zaslišanju izhaja, da tožnik na pisnem delu izpita ni izdelal naloge s področja projektiranja gradbenih načrtov in ne s področja vodenja del ter da v času opravljanja strokovnega izpita ni opravljal dela odgovornega vodje del. Ob tem se tožena stranka ne opredeljuje do tožnikove izpovedbe na zaslišanju, da je v nalogi sprojektiral skladišče papirja ter da je v tistem času opravljal dela investicijskih elaboratov, nadzora in vodenja manjših investicij, med drugim pa tudi nadzoroval največjo čistilno napravo tovarne celuloznega papirja, ki je bila takrat največja. Tožena stranka ni pojasnila, zakaj ne tožnikovega tedanjega dela ne njegove izpitne naloge teh del ni opredelila kot del iz področja gradbeništva. Zaključek, da je naloga obsegala arhitekturno projektiranje in ne gradbeno projektiranje, pa temelji izključno na sklepanju glede izobrazbe tožnika in ne na presoji konkretne naloge oziroma izvedenih dokazov. Glede na navedeno v izpodbijani odločbi še vedno ni konkretno ugotovljeno, za katero področje upravljanja inženirskih storitev je bil ta posebni del izpita opravljen, zato je izpodbijana odločba najmanj preuranjena.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo (2. in 4. točka 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V njem bo moral ugotoviti, v zvezi s katero vrsto načrtov je tožnik opravil posebni del strokovnega izpita in nato odločiti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do opravljanja nalog odgovornega vodje del in v kakšnem obsegu.