Jedro

Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. V skladu z ZST-1 postopek insolventnosti ni razlog za taksno oprostitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se predlog drugo tožene stranke z dne 7. 9. 2020 za oprostitev plačila sodne takse, podredno predlog za odlog plačila sodne takse za postopek s pritožbo z dne 7. 9. 2020, zavrne.

2. Zoper citirano odločitev v celoti je drugo tožena stranka vložila pritožbo. V njej je uveljavljala pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, napačno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu drugo tožene stranke z dne 7. 9. 2020 za oprostitev plačila sodne takse ugodi v celoti. Podrejeno je pritožnica predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi podrednemu predlogu drugo tožene stranke z dne 7. 9. 2020 za odlog plačila sodne takse do pravnomočnosti končanja pritožbenega postopka. Končno je druga toženka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, _če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti_ (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati _likvidnostno, finančno in premoženjsko stanje stranke_ (peti odstavek 11. člena ZST-1). Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12.b člena ZST-1). Če je stranka v postopku insolventnosti, to samo po sebi še ne pomeni, da nima ustreznih sredstev za plačilo sodne takse. Postopek insolventnosti po ZST-1 ni razlog za taksno oprostitev.

5. Za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke (tj. stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1) se smiselno uporabljajo določbe petega, šestega, sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 12.a člena ZST-1 (drugi odstavek 12.b člena ZST-1). Smiselna uporaba tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 (v zvezi s prvim odstavkom navedenega člena) za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki je pravna oseba, v citirani določbi torej ni določena. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni uporabilo določbe tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, zato ni utemeljen.

6. Sodišče ugotavlja položaj predlagatelja na podlagi predloženih in pridobljenih podatkov. Presoja utemeljenosti predloga je predvsem odvisna od trditev predlagatelja. V postopku odločanja o plačilu sodne takse se namreč smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke (tretji odstavek 1. člena ZST-1), torej v primeru pravdnega postopka oziroma gospodarskega spora Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

7. Na podlagi (navedb druge toženke v predlogu in v dopolnitvi predloga ter predloženih in) nekaterih pridobljenih podatkov je sodišče prve stopnje odločalo tudi v obravnavanem primeru in to pojasnilo v 4. točki svoje obrazložitve. Skladno z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 je tako po uradni dolžnosti pridobilo zadnje, 8. redno poročilo stečajnega upravitelja z dne 31. 7. 20201, ki je bilo istega dne objavljeno na spletni strani AJPES, in na njegovi podlagi ugotovilo, da je bilo stanje na fiduciarnem računu stečajnega dolžnika (tj. druge toženke) na dan 1. 4. 2020 4.467,04 EUR in na dan 30. 6. 2020 11.165,68 EUR, da ima stečajni dolžnik premoženje, ki še ni bilo unovčeno (dve osebni vozili v skupni vrednosti 19.000,00 EUR, terjatve do dolžnikov v vrednosti 1.229.451,28 EUR itd) ter da je imel v obdobju od 17. 5. 2018 do 30. 3. 2020 prihodke iz poslovanja v višini 9.750,00 EUR in stroške v višini 17.244,80 EUR (prim. 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

8. Kljub temu da je druga toženka dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse z dne 24. 9. 2020 (tj. 4 dni pred datumom izdaje izpodbijanega sklepa) priložila 7. redno poročilo upravitelja, ki se nanaša na obdobje poročanja med 1. 1. 2020 in 31. 3. 2020 in vmesno bilanco stanja na dan 31. 3. 2020, je sodišče prve stopnje torej po uradni dolžnosti pridobilo aktualnejše podatke ter upoštevaje te ugotovilo, da ima druga toženka premoženje v obliki denarnih sredstev v višini več kot 11.000,00 EUR in da ji to omogoča takojšnje plačilo sodne takse v celotni višini 2.115,00 EUR. Slednje je tudi pojasnilo, da skladno z ugotovljenim stanjem ne more slediti trditvam drugo tožene stranke iz predloga, da nima likvidnih sredstev niti nikakršnih prihodkov (kar je utemeljevala s sklicevanjem na stanje na fiduciarnem računu z dne 17. 12. 2017).

9. Ob izkazani aktivnosti prvostopenjskega sodišča mu pritožnica po presoji pritožbenega sodišča ne more očitati, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker se je oprlo na podatke, ki izhajajo iz 8. rednega poročila stečajnega upravitelja (za obdobje poročanja med 1. 4. 2020 in 30. 6. 2020), in pri tem trditi, da je bilo na podlagi omenjenega poročila ugotovljeno stanje začasno (tj. na dan 30. 6. 2020) oziroma da je za tem datumom upravitelj moral poravnati zapadle tekoče in občasne stroške stečaja, ki jih zaradi prenizkega stanja ni mogel poravnati prej oziroma ko so nastali, zaradi česar stanje na dan 30. 6. 2020 ni bilo merodajno2. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na zadnje dostopne podatke, drugih, še ažurnejših podatkov pa druga toženka v svoji trditveni in dokazni podlagi predloga in njegove dopolnitve niti ni ponudila, zato jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati3. Druga toženka v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je prvostopenjsko sodišče prejelo 25. 9. 2020, ni navedla občasnih stroškov stečaja, ki jih stečajni upravitelj zaradi prenizkega stanja ni mogel poravnati prej oziroma ko so nastali, niti koliko znašajo ti stroški niti da po njihovem plačilu na fiduciarnem računu stečajnega dolžnika ni več dovolj sredstev za plačilo dolžne sodne takse za pritožbeni postopek. Plačilo mesečnih tekočih stroškov v znesku 800,00 EUR v obdobju od 30. 6. 2020 do izdaje izpodbijanega sklepa pa glede na stanje sredstev na dan 30. 6. 2020 tudi ne more pomeniti, da ne zmore plačati sodne takse v enkratnem znesku 2.115,00 EUR oziroma da sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti. Slednje nenazadnje v pritožbi priznava sama, ko navaja, da iz priloženega bančnega izpiska stanja na dan 30. 9. 2020 izhaja, da je stanje na računu drugo toženke po plačilu vseh tekočih stroškov 2.849,91 EUR (in je na dan priprave te pritožbe ostalo nespremenjeno).

10. Pritožnica v nadaljevanju tudi neutemeljeno poudarja, da bi plačilo dolžne sodne takse izjemno otežilo delovanje v stečajnem postopku, da (kot je že bilo navedeno v prvotnem predlogu) tekoči stroški stečajnega postopka (tj. stroški računovodskih storitev in storitev administracije, potni stroški, stroški uporabe pisarne itd.) znašajo 800,00 EUR mesečno in predstavljajo najbolj osnovne in nujne stroške, da lahko stečajni upravitelj uspešno in hitro vodi stečajni postopek in da so bila sredstva, ki jih je imela druga toženka na računu na dan 30. 6. 2020, torej porabljena za plačilo izrednih in rednih stroškov, zaradi česar sredstev za plačilo sodne takse enostavno ni dovolj.

11. Sodišče prve stopnje je drugi toženki pravilno pojasnilo, da bo zaradi unovčevanja stečajne mase druga toženka v stečajnem postopku z dejavnostjo prenehala in da zato plačilo sodne takse tudi ne bo ogrozilo njene dejavnosti (kar je relevantno upoštevaje tretji odstavek 11. člena ZST-1) ter da so sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom del stroškov stečajnega postopka4 in da v enaki meri ogrožajo izvedbo stečajnega postopka in poplačilo upnikov kot vsi drugi stroški stečajnega postopka. Pritožnica ne more uspešno uveljaviti trditve, da je v stečajnem postopku plačilo nekaterih stroškov bolj nujno od plačila sodne takse. Upravitelj mora v primeru stečaja, če želi vlagati pravna sredstva, za to zagotoviti ustrezna sredstva, in to ne le za plačilo pooblaščencem, ki bodo opravljali posamezna procesna dejanja pred sodiščem (ter stroškov računovodskih in administrativnih storitev, potnih stroškov ipd., kot navaja pritožnica), temveč tudi za vse druge stroške, ki bodo zaradi tega nastali do pravnomočne odločitve, torej tudi za sodne takse. Zakaj pritožbeno sodišče verjame, da druga toženka ta sredstva ima, je predhodno že obrazložilo.

12. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 9. 10. 2018 o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka (ki je objavljen na spletni evidenci AJPES) izhaja, da so v predračunu stroškov zajeti tudi stroški sodnih taks v okviru pravdnih stroškov stečajnega dolžnika, in sicer po odmeri oziroma po obračunu na podlagi ZST-1 (kar pomeni, da stroški sodnih taks niso zajeti v znesku 800,00 EUR mesečno za tekoče stroške, so pa predvideni) ter po presoji pritožbenega sodišča povsem utemeljeno argumentiralo, da si mora (tudi zato) stečajni upravitelj v okviru stečajnega postopka prizadevati za čim večjo stečajno maso.

13. Pritožnica prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno tudi očita zmotno uporabo materialnega prava (tj. tretjega odstavka 12.a člena ZST-1 in 355. do 357. člena ZFPPIPP). Pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 ZFPPIPP so tekoči stroški stečajnega postopka (6. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP). V predračunu stroškov bi zato morali biti vsebovani in glede na ugotovitev prvostopenjskega sodišča tudi so (prim. 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zakaj glede na predvideni znesek 55.281,11 EUR stroškov in pričakovano povečanje razpoložljivih denarnih sredstev na podlagi prodaje premoženja ter realizacije terjatev druge toženke (prim. 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) ne bi bilo mogoče poravnati dolžno sodno takso, torej ni jasno. Še posebej ker je na fiduciarnem računu druge toženke, iz katerega se plačujejo stroški stečajnega postopka in na katerem je (tudi če upoštevamo mesečno plačilo 800,00 EUR drugih tekočih stroškov v obdobju od 30. 6. 2020 dalje), že sedaj dovolj sredstev za njeno plačilo. Kot navaja sama pritožnica, mora upravitelj v okviru stečajnega postopka vnaprej predvideti in določiti obseg stroškov, ki bodo bremenili stečajno maso v celotnem obdobju poročanja, ter jih vnaprej rezervirati, da jih bo uspel plačati. Druga toženka ne more uspešno uveljaviti, da „na račun plačila sodne takse“ ne bo mogla plačati ostalih tekočih stroškov stečajnega postopka. Plačilo drugih stroškov v stečajnem postopku ni razlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Tudi stroški sodnih taks se torej poplačajo kot stroški stečajnega postopka, tj. iz stečajne mase. Obveznost plačila sodne takse je obveznost kot vse druge in ni podrejena vsem ostalim obveznostim. Sodno takso je torej treba plačati enako kot ostale stroške stečajnega postopka, le da obstaja možnost, da je pod določenimi pogoji stranka te obveznosti lahko oproščena oziroma je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov oziroma je izpolnitev odložena5. 14. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožeče stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), potem ko je sklep uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je pritožbeno sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

1 Pri čemer je potrebno poudariti, da je v predlogu z dne 7. 9. 2020 druga toženka sama predlagala, da sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1 v zvezi s petim odstavkom 12.a člena ZST-1 po uradni dolžnosti ugotovi premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke ter mu v ta namen posredovala svojo matično in davčno številko. 2 Sama se je namreč sklicevala na še starejše podatke - npr. stanje na fiduciarnem računu z dne 17. 12. 2017. 3 Glede podatkov, ki v uradnih evidencah niso zajeti in glede dejstev, ki lahko vplivajo na presojo teh podatkov, velja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. To breme pa je na vlagatelju predloga za taksno oprostitev (prim. VSL Sklep I Cpg 611/2019). 4 Stroški stečajnega postopka so tekoči stroški in občasni stroški stečajnega postopka (prvi odstavek 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP). Tekoči stroški stečajnega postopka so: pravdni stroški stečajnega dolžnika v postopkih iz oddelka 5.6 tega zakona (6. alineja drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP). 5 Sklep VSL I Cpg 611/2019 z dne 8. 10. 2019.