Up-257/02

4. 7. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., trenutno Zapori Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. na seji senata dne 4. junija 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep predsednika Okrožnega sodišča v Celju št. Su 180501/2002 z dne 11. 3. 2002 in zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pritožnik je po svoji pooblaščenki dne 29. 4. 2002 vložil ustavno pritožbo zoper sklep predsednika Okrožnega sodišča v Celju, s katerim mu je bila za zagovornico po uradni dolžnosti na podlagi tretjega odstavka 70. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in naslednji - v nadaljevanju ZKP) postavljena odvetnica C. C. iz V. V zvezi z izpodbijanim sklepom zatrjuje kršitev pravnih jamstev iz 29. člena Ustave in s tem v zvezi kršitev pravice do poštenega sojenja. Smiselno zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave in kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave). Pritožnik meni, da v okviru določb ZKP ni mogoč noben postopek, v katerem bi bilo zoper izpodbijani sklep mogoče vložiti pravno sredstvo. Predlaga tudi začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa. Ta predlog pritožnik utemeljuje s tem, da bodo s pristopom zagovornice po uradni dolžnosti (čeprav že ima zagovornico po pooblastilu) zanj nastale nepredvidljive in nepopravljive posledice. Sklep o postavitvi zagovornice naj bi se že izvajal, saj se je, kot izhaja iz navedb pritožnika v ustavni pritožbi, po uradni dolžnosti postavljena zagovornica že udeležila razpisane obravnave dne 8. 4. 2002, vabljena pa naj bi bila tudi na obravnavo dne 13., 20. in 21. 5. 2002.

2.Zatrjevane kršitve pravic iz 22. in 23. člena Ustave pritožnik obrazloži z naslednjimi navedbami. Navaja, da je zoper njega na podlagi obtožbe državnih tožilcev posebne skupine iz Ljubljane v teku kazenski postopek zaradi očitka storitve kaznivega po 196. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Prvič naj bi bila glavna obravnava razpisana v oktobru 2000. Zaradi izdelave prepisa posnetkov prisluškovanj naj bi bila zadeva vrnjena preiskovalni sodnici, ki naj bi spis vrnila šele oktobra 2001, čeprav naj bi bili prepisi pripravljeni že v februarju 2001. Glavna obravnava naj bi nemoteno tekla do decembra 2001, ko naj bi bila preložena za nedoločen čas. Ob ponovnem razpisu za dne 8. 3. 2002 pa naj bi bila, ker niso bili izpolnjeni zakoniti pogoji za njen začetek, ponovno preložena za nedoločen čas. Nato je po navedbah pritožnika v ustavni pritožbi predsednik senata (zaradi zavlačevanja postopka s strani zagovornika soobtoženega) pritožniku poleg že izbranega zagovornika, ki ga zastopa na podlagi pooblastila, postavil še zagovornico po uradni dolžnosti. 3. V zvezi s kršitvijo 29. člena Ustave pritožnik navede, da mu je z ravnanjem predsednika Okrožnega sodišča oziroma z izdajo izpodbijanega sklepa, nastala zatrjevana kršitev. Navaja, da ne želi, da ga v postopku brani zagovornica, ki mu jo je postavilo sodišče po uradni dolžnosti, saj si je za zastopanje sam izbral zagovornico, ki ima veljavno pooblastilo. Meni, da je sodišče s takšnim ravnanjem prekršilo dolžnost nepristranskega ravnanja do pritožnika. V zvezi s tem tudi navede, da je Odvetniška zbornica sprejela stališče, po katerem ravnanje predsednika sodišča pomeni kršitev 29. člena Ustave. Pritožnik je tudi mnenja, da bi lahko zagovornica po uradni dolžnosti med postopkom umikala dokazne predloge pritožnika in njegove zagovornice po pooblastilu ter umikala celo pritožbe in druge predloge.

4.Pritožnik je prvotno vlogo dopolnil dvakrat. Vlogi z dne 10. 5. 2002, ki je na Ustavno sodišče prispela 13. 5. 2002, je priložil sklep predsednika Višjega sodišča v Celju št. Su 2002/220100 z dne 18. 4. 2002 , s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena zahteva pritožnikove pooblaščenke za izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Celju in predsednika senata, ter druge dopise in listine. Dne 22. 5. 2002 pa je Upravno sodišče z dopisom št. Upr 559/2002 z dne 21. 5. 2002 Ustavnemu sodišču odstopilo vlogo, v kateri pritožnik obvešča Ustavno sodišče, da je bila zagovornica, postavljena po uradni dolžnosti, s sklepom št. K 196/00 z dne 8. 5. 2002 razrešena. Vlogi prilaga tudi zapisnik o glavni obravnavi z dne 13. 5. 2002. V njej umika predlog za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa in navaja, da pri vloženi ustavni pritožbi vztraja in prosi za nujno poslovanje. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti.

B. - I.

5.Kolikor se ustavna pritožba nanaša na izpodbijani sklep predsednika Okrožnega sodišča v Celju št. Su 180501/2002 z dne 11. 3. 2002, je treba ugotoviti, da pritožnikov pravni interes za odločanje v postopku z ustavno pritožbo ni podan. Iz priloženega sklepa predsednika senata št. K 196/00 z dne 8. 5. 2002 izhaja, da je bila zagovornica, odvetnica C. C., ki je bila pritožniku postavljena po uradni dolžnosti, z navedenim sklepom razrešena. S tem je bila "morebitna zatrjevana kršitev pravice do obrambe" odpravljena že v postopku pred rednim sodiščem. Pritožnikov pravni položaj se zato tudi z morebitno razveljavitvijo izpodbijanega akta - torej z odločitvijo Ustavnega sodišča, ne bi v ničemer spremenil.

6.Ker glede na navedeno pravni interes kot procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi ni podan, ustavna pritožba v tem delu ni dopustna in jo je bilo treba zavreči.

B. - II.

7.Kolikor se ustavna pritožba smiselno nanaša na odločanje v razumnem roku, je treba ugotoviti, da je kazenski postopek še v fazi glavne obravnave. V primerih, ko postopek še teče, je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da je za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). Smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice je namreč v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča.

Pritožnik v ustavni pritožbi ni izkazal, da je takšno pravno sredstvo vložil. Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s prvim odstavkom 50. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer