Jedro

Izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je podana vselej, ko se odloča o imetniku vozniškega dovoljenja, ki ni bilo izdano v Republiki Sloveniji. Dejstvo, da je storilec tudi imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je poteklo v letu 2015, na to ne vpliva.

Izrek

Za postopek o prekršku je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. V obravnavani zadevi je Ministrstvo za pravosodje z obvestilom št. 021-23519/2021/1 z dne 16. 3. 2021 obvestilo Okrajno sodišče v Celju, da je storilec A. A. zbral enaindvajset kazenskih točk v cestnem prometu, izrečenih s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 537/2020 z dne 12. 2. 2021, pravnomočno dne 3. 3. 2021, in s plačilnim nalogom št. PN 0000122031300/2020 z dne 3. 11. 2020, pravnomočnim dne 12. 11. 2020. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom EPVD 289/2021 z dne 8. 10. 2021 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je storilec A. A. imetnik ne le veljavnega tujega (avstrijskega) vozniškega dovoljenja, pač pa tudi imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja. Čeprav je veljavnost slednjega potekla v letu 2015, gre za potek veljavnosti listine, ki ne vpliva na upravičenje storilca, da v cestnem prometu vozi motorno vozilo. Pogoj za podaljšanje slovenskega vozniškega dovoljenja je predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, s čimer bi bilo storilcu (ponovno) izdano veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Zato ni podana izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju na podlagi četrtega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v postopku odločanja o prepovedi uporabe (tujega) vozniškega dovoljenja, pač pa pristojnost Okrajnega sodišča v Ljutomeru na podlagi stalnega prebivališča storilca v postopku prenehanja veljavnosti (slovenskega) vozniškega dovoljenja.

2. Okrajno sodišče v Ljutomeru je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da je predmet tega postopka izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, za katerega je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju. Oba prekrška, zaradi katerih so bile storilcu izrečene kazenske točke, je ta izvršil v času, ko je veljavnost njegovega slovenskega vozniškega dovoljenja že potekla, svoje upravičenje do vožnje motornih vozil v cestnem prometu pa izkazuje oziroma je izkazoval z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem. Sodišče na podlagi nekaterih podatkov spisa meni, da je storilec slednjega najverjetneje pridobil z zamenjavo na podlagi slovenskega vozniškega dovoljenja, ki bi ga pristojni organi države članice ob zamenjavi morali odvzeti. Brezpredmetno pa je, da lahko storilec ob predložitvi veljavnega zdravniškega spričevala znova pridobi veljavno slovensko vozniško dovoljenje, saj bo to vprašanje postopka, ko bi (ali bi) storilec želel zaradi prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja v Republiki Sloveniji podaljšati veljavnost slovenskega vozniškega dovoljenja.

B.

3. ZP-1 v tretjem odstavku 22. člena določa, da sodišče vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže osemnajst kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Vozniku, ki je imetnik tujega vozniškega dovoljenja, sodišče v skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta.

4. Iz podatkov spisa izhaja, da je bil storilec A. A. s plačilnim nalogom prekrškovnega organa PP Gornja Radgona št. 0000122031300 z dne 3. 11. 2020 pravnomočno spoznan za odgovornega storitve prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), s sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru PR 537/2020 z dne 12. 2. 2021 pa prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP. Za prvo navedeni prekršek mu je bila izrečena globa v višini 250,00 EUR ter tri kazenske točke, za drugo navedeni prekršek pa globa v višini 1.200,00 EUR ter osemnajst kazenskih točk. Pravico do udeležbe v cestnem prometu kot voznik motornega vozila B kategorije je storilec v obeh primerih izkazal z avstrijskim vozniškim dovoljenjem št. 15268487, saj iz podatkov, ki sta jih policija in sodišče pridobila iz uradnih evidenc oziroma registrov izhaja, da storilec poseduje veljavno vozniško dovoljenje z navedeno številko, izdano pri Bezirkshauptmannschaft Südoststeiermark (Republika Avstrija) dne 3. 8. 2015. 5. V četrtem odstavku 214. člena ZP-1 je določena posebna pristojnost za izdajo sklepov v zvezi z vozniškim dovoljenjem, med drugim je za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti (slovenskega) vozniškega dovoljenja pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca, za izdajo sklepa o prepovedi uporabe (tujega) vozniškega dovoljenja na območju Republike Slovenije pa je izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju. Ker storilec A. A., sicer slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Gornji Radgoni, v cestnem prometu uporablja tuje (avstrijsko) vozniško dovoljenje, je Ministrstvo za pravosodje o doseženih enaindvajsetih kazenskih točkah storilca v cestnem prometu pravilno obvestilo Okrajno sodišče v Celju.

6. Izključna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je podana vselej, ko se odloča o imetniku vozniškega dovoljenja, ki ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, storilec A. A. pa je pravico do udeležbe v cestnem prometu kot voznik motornega vozila B kategorije izkazal z avstrijskim vozniškim dovoljenjem. Zato dejstvo, da je storilec tudi imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja, ki je poteklo v letu 2015 , na pristojnost Okrajnega sodišča v Celju ne vpliva, ne glede na to, da lahko storilec ob predložitvi veljavnega zdravniškega spričevala znova pridobi veljavno slovensko vozniško dovoljenje. Slednje je lahko predmet (samostojnega) postopka za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202.č člena ZP-1), in sicer pred okrajnim sodiščem po stalnem ali začasnem prebivališču storilca.

C.

7. Storilec je prekrška, zaradi katerih mu je bilo izrečenih enaindvajset kazenskih točk v cestnem prometu, storil z veljavnim tujim vozniškim dovoljenjem, s katerim se je izkazal prekrškovnemu organu, zato je Vrhovno sodišče sledilo predlogu Okrajnega sodišča v Ljutomeru in na podlagi prvega odstavka 83. člena ZP-1 odločilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Celju.