Jedro

Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.

ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1.

Obrazložitev

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 02.03.2010, s katerim je ta zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičninah parc. št. 601/17 in 601/18, k.o. S. in ta sklep potrdilo.

Zoper sklep se po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje predlagatelj. Strinja se z ugotovitvijo sodišča, da predložene listine ne vsebujejo zemljiškoknjižnih podatkov, meni pa, da je potrebno upoštevati nesporno dejstvo, da sta bili parceli ves čas, do vzpostavitve etažne lastnine del nepremičnine, stanovanja, na katerem je vknjižena lastninska pravica predlagatelja. Parceli sta se v vseh pogodbah vodili kot pritiklini, atrij navedenega stanovanja, zato kot samostojni parceli nista navedeni. Odločitev sodišča je izrazito formalna in nepravilna ter ne upošteva obstoječega stanja, čeprav bi bil vpis na podlagi listin, vsebovanih v Dn. št. 8202/2000 in Dn. št. 19353/2001 povsem mogoč. Do vzpostavitve etažne lastnine zemljiškoknjižno stanje celotne nepremičnine ni bilo urejeno, zato tudi vpis lastninske pravice ni bil mogoč, kar ne more iti na breme predlagatelja. Pojasnjuje še, da ne more pridobiti ustreznih zemljiškoknjižnih listin, saj prodajalec Z. g. p. G., L., ne obstaja več, umrl pa je tudi kupec K. J. ter opozarja, da so bile pogodbe ob sestavi v skladu s takrat veljavnimi zemljiškoknjižnimi zahtevami in podatki. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni, podredno pa razveljavi ter priglaša stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZZK-1 dovoli predlagani vpis:

1. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva,

2. če listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis,

3. če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen,

4. če po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in

5. če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisa določa zakon.

Zakon določa pogoje glede vsebine, ki jih morajo izpolnjevati vse listine, ki so podlaga za glavni vpis; med drugim mora biti nepremičnina (ki je predmet pravic oziroma pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo) v tej listini označena (zgolj) z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi (1. odstavek 31. člena ZZK-1). Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (5. točka 1. odstavka 3. člena ZZK-1).

Ker v listinah, na podlagi katerih se zahteva vpis, nepremičnini nista označeni z ustreznim identifikacijskim znakom, te ne vsebujejo podatkov, ki omogočajo zemljiškoknjižni vpis in ne ustrezajo pogojem, ki jih določa zakon za listine, ki so podlaga za (zemljiškoknjižni) vpis (29. do 32. člen ZZK-1), posledično pa iz njih ne izhaja utemeljenost v konkretnem primeru predlaganega vpisa.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče pojasnjuje še, da ZZK-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi vprašanje identifikacijskega znaka urejale drugače za listine, ki so bile sestavljene pred uveljavitvijo ZZK-1, na ostale pritožbene navedbe pa ne bo posebej odgovarjalo, saj nimajo pomena za odločitev.

Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo tudi nobene druge kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1 in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, potrdilo izpodbijani sklep in dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).