Jedro

Dolžnik mora v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za prenehanje začasne odredbe, izdane v tem postopku dne 22.6.2005, v zvezi s sklepom višjega sodišča v Kopru z dne 1.12.2005. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo zaradi napačne uporabe ZIZ in bistvene kršitve postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in predlagal njegovo spremembo tako, da začasna odredba preneha veljati. Trdi, da je odločitev nepravilna, ker sodišče ni presojalo, ali v času odločanja še obstajajo vsebinski razlogi oz. pogoji za obstoj začasne odredbe, to so isti razlogi, ki opravičujejo izdajo začasne odredbe, kot jih določa 270. čl. ZOR (verjetno prav: ZIZ). Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo verjetnost upnikove terjatve. Pritožbeno sodišče je na to očitno pravno in dejansko zmotno oceno opozorilo s sklepom, s katerim je začasno odredbo za 2. dolžnika razveljavilo. Glede na to, da sta dolžnika štela, da sta v postopku v pravni skupnosti, se prvi dolžnik na sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi ni pritožil. Ne glede na to pa se prvi dolžnik v predlogu za prenehanje začasne odredbe ni skliceval zgolj na sklep Višjega sodišča v Kopru, ampak je zatrjeval tudi druge okoliščine, ki ob izdaji začasne odredbe niso bile znane, izrecno: postopek prisilne poravnave nad upnikom; da v najetih poslovnih prostorih upnik ne posluje; da upnik od julija 2005 ne plačuje najemnine in da očitno grozi obema dolžnikoma premoženjska škoda, katere povrnitev bo najmanj otežena, če že ne onemogočena. V posledici neplačevanja najemnine je bila upniku odpovedana najemna pogodba, sodišče prve stopnje pa je po istem sodniku, praktično sočasno z izdajo izpodbijanega sklepa o zavrnitvi predloga za prenehanje začasne odredbe, izdalo upniku nalog zaradi izpraznitve poslovnih prostorov (sklep opr.št. Z z dne 11.9.2006). Do vseh teh okoliščin, ki ob izdaji začasne odredbe niso obstajale, se sodišče ni opredelilo in izpodbijani sklep nima o tem nobenih razlogov.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem dolžnika, da mora sodišče, ko prejme predlog za prenehanje začasne odredbe, ponovno presojati, ali na podlagi istih okoliščin, ki so opravičevale izdajo začasne odredbe, še vedno obstajajo razlogi za njeno veljavnost. Ker to stališče ne drži, se dolžnik ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je bila po pritožbi drugega dolžnika v tej zadevi (H d.o.o.), s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 1.12.2006, začasna odredba z dne 22.6.2005 glede drugega dolžnika razveljavljena.

Sodišče prve stopnje ima prav, da mora dolžnik v predlogu za prenehanje začasne odredbe zatrjevati poznejše spremembe okoliščin, zaradi katerih je bila začasna odredba izdana, in to do te mere, da odredba ni več potrebna; to povsem jasno izhaja iz 2. odst. 278. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Drugačno stališče višjega sodišča v zvezi z obstojem pogojev za izdajo začasne odredbe, ne pomeni spremenjenih okoliščin iz 2. odst. 278. čl. ZIZ, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.

Ne drži pa niti pritožbena trditev, češ da se je dolžnik v predlogu za prenehanje začasne odredbe skliceval tudi na druge okoliščine, ki ob izdaji začasne odredbe niso bile znane (da je začet postopek prisilne poravnave nad upnikom; da upnik v najetih poslovnih prostorih ne posluje in da ne plačuje najemnine), in da se do teh okoliščin sodišče ni opredelilo; gre za to, da se dolžnik na prej omenjene okoliščine ni skliceval v kontekstu trditev, da začasna odredba ni več potrebna, ker naj bi se okoliščine spremenile, ampak se je nanje skliceval v kontekstu trditev, da mu bo zaradi teh okoliščin na strani upnika onemogočena povrnitev nastale premoženjske škode, do katere je upravičen po določbi 279. čl. ZIZ (ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena ali je upnik ni opravičil).

Pritožbena trditev, da naj bi bil praktično sočasno z izpodbijanim sklepom, na podlagi odpovedi najemne pogodbe upniku zaradi neplačevanja najemnine izdan nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, pa za obravnavano zadevo ni relevantna, ker ne predstavlja spremembe okoliščin iz 2. odst. 278. čl. ZIZ, zaradi katerih odredba ne bi bila več potrebna.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.