Jedro

Očitek "protispisnosti" (kot primer absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) je na mestu le takrat, kadar je podano relevantno nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin.

Izrek

Revizija se glede zneska 625,94 EUR (prej 150.000 SIT) zavrže, v ostalem pa se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ob tretjem sojenju zavrnilo vse tožnikove zahtevke v zvezi s škodo, ki naj bi jo utrpel ob škodnem dogodku dne 17.5.1993. Odločitev je bila oprta na ugotovitev, da je podana deljena odgovornost obeh voznikov motornih vozil, pri čemer je znašal prispevek tožnika k nastali škodi 70 %. Zavrnitev zahtevkov je rezultat ugotovitve, da je tožena zavarovalnica med pravdo tožniku že plačala 30 % škode na njegovem vozilu, tožnik pa ni dokazal, da mu je nastala še kakšna druga škoda. Poleg tega je tožnik izgubil zavarovalne pravice iz zavarovanja avtomobilskega kaska.

2.Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovi pritožbi proti sodbi in dopolnilni sodbi prvostopenjskega sodišča (dopolnilna sodba se je nanašala na zavrnitev dela zahtevka, o katerem ni bilo odločeno v sodbi).

3.Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča in uveljavljal razloge po prvem odstavku 370. člena (1., 2. in 3. točka) Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Tožnikovo stališče je, da je podana popolna odgovornost drugega toženca, oziroma "podrejeno, vsaj v večinskem deležu". Sodišče druge stopnje naj bi s tem v zvezi povsem "protispisno" in v nasprotju z dokazi ter temeljnimi pravili delovanja semaforjev zaključilo, da je drugi toženec že prevozil stop luč še ob rumeni luči, da je tožnik začel izvajati manever obračanja v trenutku, ko je gorela rumena puščica, ki zagori eno minuto po tem, ko že gori na semaforju v smeri proti stadionu rdeča luč. Takšna obrazložitev naj bi pomenila, da je sodišče ali povsem spregledalo podatke o delovanju semaforjev, kajti če bi rumena puščica zagorela po tem, ko eno minuto gori rdeča luč iz smeri stadiona in v smeri vožnje drugega toženca, potem bi ob hitrosti vožnje 70 - 80 km/h drugi toženec do mesta trčenja potreboval več kot šestdeset sekund, da bi peljal v rumeno in pri hitrosti 70 km/h prevozil cca 19 m/s, v šestdesetih sekundah torej 1166 m, ali pa je nepravilno podalo obrazložitev, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožnikovo stališče je tudi, da je drugi toženec zapeljal v križišče, ko je na semaforju gorela rdeča luč. Vozil je tudi s previsoko hitrostjo in zato prispevek tožnika k škodi nikakor ne znaša več kot 20 %. V nadaljevanju revident ponovno analizira vse izvedene dokaze in zaključi, da je drugi toženec vsekakor prevozil rdeč semafor in so drugačne ugotovitve sodišča "protispisne". Tožnik opozarja tudi, da drugi toženec v kazenskem postopku ni bil obsojen zgolj zato, ker je kazenski pregon zastaral. Tožnik ves čas zanika alkoholiziranost, sodišče pa o tožnikovi alkoholiziranosti ob škodnem dogodku ne bi smelo sklepati zgolj na podlagi analize z dne 24.5.1993. Tožnik je tudi dokazal škodo v zvezi z izgubljenimi dokumenti ter diapozitivi in nepremoženjsko škodo v zvezi s telesnimi poškodbami.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki pa na revizijo nista odgovorila.

5.Revizija ni dovoljena v delu, ki se nanaša na plačilo denarnega zadoščenja zaradi nepremoženjske škode, v preostalem delu pa je revizija neutemeljena.

O zavrženju revizije:

6.Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je že večkrat izreklo o tem, da imajo zahtevki za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode različno podlago in je zato treba v primeru, ko tožnik uveljavlja odškodnino in denarno zadoščenje, odločati o dovoljenosti revizije ob upoštevanju določb drugega odstavka 41. člena ZPP. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v zvezi z nepremoženjsko škodo ne presega revizijskega praga 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) in zato v tem delu revizija ni dovoljena (drugi odstavek 367. člena ZPP).

O neutemeljenosti revizije:

7.Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim je dopustno izpodbijati pravnomočno sodno odločbo le ob upoštevanju strogih zakonskih omejitev. Tako revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), kar izključuje tudi revizijski poseg v dokazno oceno sodišča. Očitek "protispisnosti" (kot primer absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP) je na mestu le takrat, kadar je podano relevantno nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki, ne pa tudi takrat, kadar sodišče izvedene dokaze napačno oceni(1).

8.Pritožbeno sodišče je na četrti strani sodbe res napačno povzelo izvedenčev izvid o časovnem intervalu med vklopom rdeče luči na semaforju v smeri vožnje drugega toženca in vklopom "rumene puščice". Zapis, da je ta interval trajal eno minuto, predstavlja očitno pomoto v zvezi z izvedenčevim izvidom, da je interval trajal eno sekundo in tudi vsemi pravilnimi zaključki pritožbenega sodišča, ki so bili povsem v skladu z izvidom in mnenjem izvedenca. Sodbo pritožbenega sodišča je zato mogoče preizkusiti in s tem v zvezi ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

9.Zaradi navedene prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP je revizijsko sodišče (glede na neutemeljene revizijske trditve o procesnih kršitvah) pri uporabi materialnega prava vezano na tista relevantna dejstva, ki so eksplicitno navedena na drugi in tretji strani sodbe pritožbenega sodišča. Ob relevantni dejanski ugotovitvi, da je drugi toženec v križišče pripeljal, ko je na semaforju gorela oranžna luč in pri tem presegel dovoljeno hitrost za 10 - 20 km/h, tožnik pa je pod vplivom alkohola neprevidno polkrožno obračal v smeri proti centru Ljubljane, je materialnopravno pravilna tudi odločitev sodišča o porazdelitvi relevantnega prispevka obeh voznikov k nastanku škode.

10.Materialnopravno je pravilna zavrnitev zahtevka v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, saj je tožnik glede na stopnjo alkoholiziranosti (0,82 g/kg telesne teže) zanesljivo izgubil zavarovalne pravice, kot je to določeno v Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92-NM. Pravilna je tudi zavrnitev odškodninskega zahtevka v zvezi z izgubljenimi dokumenti in diapozitivi glede na to, da tožnik ni dokazal nastanka škode in tudi ni dokazal, da je bila ta škoda rezultat ravnanja drugega toženca.

11.Revizijsko sodišče je zavrglo revizijo v nedovoljenem delu na podlagi 377. člena ZPP, v preostalem delu pa je zavrnilo revizijo (378. člen ZPP). Odločba o reviziji implicira tudi zavrnitev predloga za povrnitev revizijskih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj dr. Mile Dolenc, Racionalizacija instančnih postopkov v pravdnih in gospodarskih zadevah, Podjetje in delo, št. 6-7/2005, stran 1036.