4. 1. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Djordje Ristića, Tolmin, ki ga zastopa Brulc, Gaberščik in partnerji, odvetniška družba, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 4. januarja 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 157/2018 z dne 17. 5. 2018 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VIII Ps 1967/2016 z dne 23. 1. 2018 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 15. člena v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) je z odločbo z dne 16. 9. 2016 na podlagi četrte točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 − v nadaljevanju ZUP) zavrgel zahtevo pritožnika za izplačilo invalidske pokojnine za obdobje od 1. 1. 1992 do 18. 7. 1998. Ugotovil je, da je bila o enaki zahtevi že izdana zavrnilna odločba, dejanska in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se ni spremenila. Zavod je v pritožbenem postopku tako odločitev potrdil. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek pritožnika na odpravo odločb Zavoda in za priznanje pravice do invalidske pokojnine po Zakonu o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ) za obdobje od 1. 1. 1992 do 18. 7. 1998 ter izplačilo zapadlih zneskov pokojnin. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu izreka, ki se nanaša na priznanje in izplačilo pokojnine, razveljavilo in tožbo v tem obsegu zavrglo. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišči sta pritrdili ugotovitvam Zavoda, da je bilo o zahtevi pritožnika, kot jo podaja v vlogi z dne 30. 6. 2016, že pravnomočno odločeno. Ker se dejanska in pravna podlaga nista v ničemer spremenili, sta presodili, da za ponovno vsebinsko obravnavo pritožnikove zahteve niso izpolnjeni pogoji in je zato Zavod utemeljeno zavrgel pritožnikovo zahtevo.

2.Pritožnik zatrjuje, da ustavna pritožba in z njo povezana pobuda odpirata pomembno ustavnopravno vprašanje enake obravnave subjektov (14. člen Ustave), ki so pravico do pokojnine dobili po ZPIZVZ, ter posega v njegovi ustavno zavarovano pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave in pravico do socialne varnosti − pravico do pokojnine, ki jo varuje 50. člen Ustave. Dodaja, da ima kršitev pravic iz 33. in 50. člena Ustave zanj hude posledice. Zaradi protiustavne ureditve pokojnin nekdanjih vojaških zavarovancev je bil šest let in pol brez pokojnine, zaradi česar se je znašel v hudi eksistencialni stiski. Pritožnik v ustavni pritožbi povzema potek dosedanjih upravnih in sodnih postopkov v zvezi s pridobitvijo državljanstva, akontacije vojaške pokojnine, pravice do pokojnine po ZPIZVZ in pravice do pokojnine po ZPIZVZ za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pojasni, da je zahtevo za priznanje pokojnine za čas od 1. 1. 1992 do 18. 7. 1998 ponovno vložil zato, ker v prvem postopku ni zadostil pogoju materialne izčrpanosti pravnih sredstev glede protiustavnosti ZPIZVZ, zaradi česar je Ustavno sodišče zavrglo njegovo pobudo s sklepom št. U-I-3/12, Up-12/12 z dne z dne 23. 10. 2013. Glede izpodbijanih sodnih odločb navaja, da kršita pravici do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Pritožnik meni, da bi sodišči morali ponovno vsebinsko obravnavati njegovo zadevo, saj odločitev o njegovi zahtevi ni bila materialno pravnomočna. Ne strinja se s presojo sodišč, da se dejansko in pravno stanje zadeve od prejšnjega odločanja ni v ničemer spremenilo. Navaja, da je vseskozi opozarjal na protiustavnosti ZPIZVZ, vendar se sodišči do teh navedb nista opredelili. Meni, da sodišč to, da so njegov primer že obravnavali, ne odvezuje od dolžnosti, da se opredelita do njegovih navedb o protiustavnosti ZPIZVZ. Kot je bilo ugotovljeno, namreč v prvem postopku teh očitkov ni uveljavljal. Pritožnik doda še, da se sodišči tudi nista opredelili do trditve, da iz odločbe Zavoda z dne 4.11. 2003 ne izhaja, da mu je bila pokojnina priznana na podlagi četrte alineje prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Tudi če je na navedeno mogoče sklepati iz sodbe št. Ps 1111/2000 z dne 20. 12. 2001, s katero mu je bila pravica priznana, pa to še ne pomeni, da ni izpolnjeval tudi pogojev iz četrtega odstavka 2. člena ZPIZVZ in bi mu bila lahko pravica do pokojnine priznana tudi na tej podlagi. S tem naj bi bila podana tudi podlaga za priznanje pravice za nazaj.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za presojo ustavnosti 15. člena v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, ker 15. člen ZPIZVZ ne omogoča priznanja pokojnine za nazaj tudi za upravičence, ki so pokojnino pridobili na podlagi te določbe ZPIZVZ. Izpodbijana ureditev naj bi bila zato v neskladju s prvim odstavkom 14. člena (razlikovanje na podlagi narodnosti in drugih osebnih okoliščin), drugim odstavkom 14. člena (razlikovanje med upravičenci glede na zakonsko podlago za pridobitev pravice do pokojnine in glede na druge državljane, ki so v obdobju pred uveljavitvijo ZPIZVZ prejemali akontacijo vojaške pokojnine) ter s 33. in 50. členom Ustave.

B.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijani določbi ne učinkujeta neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Pobudnik ima pravni interes za vložitev pobude za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temeljita z ustavno pritožbo izpodbijani sodni odločbi. Izpodbijani sodni odločbi pa ne temeljita na 15. členu ZPIZVZ v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ, temveč na četrti točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Zato morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika v obravnavani zadevi ne bi mogla vplivati. Pobudnik zato ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 15. člena v zvezi s četrto alinejo prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ker je bilo treba pobudo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči, Ustavno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo, naj predloži še pooblastilo za vložitev pobude.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik