Jedro

Stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da so pomembni tudi razlogi, zakaj je bil dolžnik obsojen za kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po 196/1 členu KZ-1 v zvezi s 54. členom KZ-1. V kazenskem postopku so mu bile namreč kratene osnovne človekove pravice, zaradi česar je vložil ustavno pritožbo. Zato je ocenjevanje moralno etične neprimernosti najmanj preuranjeno. Odpust obveznosti tudi ne bi vplival na povračilo škode oškodovancem, zato ti ne bi bili prikrajšani. Iz izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, zakaj bi to kaznivo dejanje imelo pomembne elemente kaznivega dejanja proti premoženju in gospodarstvu oziroma zakaj bi bil odpust obveznosti moralno etično neprimeren.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odpust obveznosti ni dovoljen med drugim, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano (1. točka 399. člena ZFPPIPP). Podatke o obstoju te ovire stečajno sodišče pridobi iz kazenske evidence (1. odstavek 400. člena ZFPPIPP), ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje. Če ugotovi obstoj te ovire, predlog za odpust obveznosti zavrne (2. odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. Navedeno pomeni, da stečajno sodišče upošteva izključno podatke iz kazenske evidence, nikakor pa ni pristojno za odločanje, ali so ti podatki tudi pravilni, kaj šele, da bi smelo presojati pravilnost obsodbe. Zato razlogi, ki jih v zvezi s kratenjem človekovih pravic navaja dolžnik, ne morejo biti predmet preizkusa izpodbijanega sklepa.

6. Sodišče prve stopnje je tudi dovolj jasno obrazložilo, zakaj kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja kaznivo dejanje zoper premoženje. Z njim je bilo namreč oškodovano premoženje delavcev, na kar ne vpliva dejstvo, da odpust obveznosti na tako terjatev ne učinkuje. Dolžnik, ki stori tako kaznivo dejanje, ne more biti deležen pravne dobrote odpusta nobenih obveznosti. Tako že zakon določa "moralno etično neprimernost" za odpust obveznosti. Ravno sklep, na katerega se sklicuje tudi sodišče prve stopnje – sklep višjega sodišča v Ljubljani Cst 205/2012, je bil izdan v povsem enakem primeru (za enako kaznivo dejanje), ko je bil prav tako zavrnjen predlog za odpust obveznosti.

7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj ovire za odpust obveznosti, je moralo zavrniti dolžnikov predlog za odpust obveznosti.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).