Jedro

Tožnik razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do dodelitve zaprošene BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre. Tožnikova okoliščina, da je njegova moralna dolžnost pomagati hčerki, ni ena izmed okoliščin, ki bi predstavljala izjemo in so navedene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZSVarPre.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje zaradi vložitve tožbe zoper A. d.o.o., zaradi ugotovitve priposestvovanja služnostne pravice in gradnja na tujem, zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik lastnik nepremičnine parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 1, k.o. … in lastnik nepremičnine parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 2, k.o. …. Iz uradnih evidenc in izjave tožnika je tožena stranka ugotovila, da tožnik in njegova žena ne živita v nepremičnini parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 2, k.o. …, ampak v nepremičnini parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 1, k.o. ….

3. Pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja je tožena stranka upoštevala nepremičnino na parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 2, ki v naravi predstavlja stanovanje v večstanovanjski stavbi ali stanovanjsko poslovni stavbi z uporabno površino 42,7 m². Tržna vrednost navedenega stanovanja po podatkih pridobljenih s strani Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) znaša 62.348,08 EUR. Na tej nepremičnini je vknjižena hipoteka, ki pa ne pomeni nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jo zato ni mogoče šteti kot okoliščino, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. V primeru, da ima prosilec oziroma njegovi družinski člani več nepremičnin, se kot premoženje ne šteje le tista nepremičnina, kjer ima tožnik prijavljeno stalno prebivališče. Tožena stranka je tako v skladu s petim odstavkom 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) nepremičnino, v kateri prosilec ne živi, obravnavala kot premoženje v postopku dodelitve BPP in ugotovila, da le-to presega znesek 14.042,88 EUR. Prav tako pa navedena nepremičnina, v kateri tožnik ne živi, ne predstavlja izjeme po 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), saj vrednost presega mejni znesek 50.000,00 EUR.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. Navaja, da je v odgovoru na dopolnitev prošnje za BPP toženi stranki napačno navedel, da z ženo živita v delu stavbe št. 1. Z ženo dejansko živita v delu stavbe 2. Del stavbe št. 1 brezplačno uporablja njegova hčerka. Tožnik toženi stranki očita, da ga je v pozivu na dopolnitev prošnje za BPP pozvala zgolj na pojasnitev, kje dejansko prebiva skupaj z ženo, ne pa na pojasnilo, kako razpolaga z drugim delom stavbe, ki je tudi v njegovi lasti. Tožnik drugega stanovanja ne more uporabljati in ne vnovčiti ter si na ta način zagotoviti dodatna denarna sredstva. Navedeno stanovanje je tožnik že pred leti izročil hčerki v uporabo. Tožnikova hči je polnoletna. Tožnik se zaveda, da zanjo ni več dolžan skrbeti, vendar meni, da ima kot oče moralno dolžnost, da pomaga otroku in je neživljenjsko pričakovati, da bo hčerko vrgel iz stanovanja, da bi ga lahko nato prodal ali pa oddal v najem in na ta način pridobil denarna sredstva. Čeprav sta z ženo na robu preživetja, ker imata nizke dohodke, tega stanovanja hčerki ne more odvzeti. Iz navedenega razloga bi tožena stranka morala tožniku odobriti BPP. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev BPP, ker njegovo premoženje in premoženje njegove družine presega znesek 14.042,88 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre.

8. Podatki priloženega upravnega spisa izkazujejo, kar med strankama tudi sicer ni sporno, da je tožnik lastnik dveh nepremičnin in sicer: nepremičnine na parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 2, k.o. … in nepremičnine na parc. št. 591/15, št. stavbe 3164, št. dela stavbe 1, k.o. …. Prav tako tožnik ne ugovarja vrednosti nepremičnin. Na podlagi nespornih podatkov o lastništvu in vrednosti nepremičnin sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da tožnik razpolaga s premoženjem, ki izključuje njegovo pravico do dodelitve zaprošene BPP. Njegovo premoženje in premoženje njegove družine namreč presega znesek 14.042,88 EUR, ki je opredeljen v 27. členu ZSVarPre. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti tožnikovo zatrjevanje, da ne prebiva v stanovanju št. 1 in da dejansko prebiva v stanovanju št. 2, saj vrednost te nepremičnine znaša 35.731,68 EUR in tudi presega navedeni premoženjski cenzus. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da podatki v upravnem spisu in zemljiškoknjižni izpiski ne izkazujejo nobenih omejitev razpolaganja, zato v pravnem pogledu ni ovir za upoštevanje vrednosti tega premoženja na podlagi določbe 27. člena ZSVarPre.

9. Prav tako v konkretnem primeru ne prideta v poštev določbi četrtega in petega odstavka 27. člena ZSVarPre. Na podlagi četrtega odstavka 27. člena ZSVarPre lahko Center za socialno delo odloči, da se denarna socialna pomoč dodeli samski osebi ali družini, ki ima v lasti nepremičnino oziroma nepremičnine, katere vrednost oziroma katerih skupna vrednost presega višino iz prvega odstavka tega člena, ne presega pa višine 50.000 EUR, in za katero je mogoče sklepati, da si s to nepremičnino oziroma s temi nepremičninami preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati. Kot okoliščine na katere oseba ne more vplivati, se štejejo zlasti: nasilje v družini, zaradi katerega so začeti ali tečejo postopki v skladno s predpisi, ki urejajo nasilje v družini; začet postopek odtujitve ali razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje, ki ne traja več kot 24 mesecev; če je oseba upravičena do oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev ali do prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in je začet postopek zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi (peti odstavek 27. člena ZSVarPre). Glede na navedeno sodišče zaključuje, da tožnikova okoliščina, da je njegova moralna dolžnost pomagati hčerki, ni ena izmed okoliščin, ki bi predstavljala izjemo in so navedene v četrtem in petem odstavku 27. člena ZSVarPre.

10. Po povedanem je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.