Jedro

Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kopru poteka pravdni postopek glede ugotovitve solastninske pravice na nepremičnini v k. o. ...

2. Stranski udeleženec1 je podal predloga za delegacijo za prenos krajevne pristojnosti s koprskega na Okrajno sodišče v Piranu. Prepričan je, da bi se postopek lažje izvedel pred drugim sodiščem. Kopičijo se napake in kršitve ter nepravilnosti pri vodenju postopka, ki jih je zagrešila sodnica, zato se pojavlja dvom v nepristranskost sodnice oziroma celotnega sodišča. Sodnica postopek vodi prepočasi, kar dokazujejo statistični podatki o njenem delu. Napačno je postavila izvedenca za urbanizem, saj gre za pravno in ne strokovno vprašanje. Tožnik izčrpava toženko oziroma stranskega udeleženca z veriženjem sodnih postopkov, kar počne ob zvesti asistenci svojega delavca, odvetnika. Proces je montiran in pomeni zlorabo. Enako je sodnica v sorodni pravdi, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Piranu, takoj sprevidela in že po pol leta zavrnila zahtevek glede ničnosti pogodbe. V obravnavani zadevi z isto pravno podlago sodnici še po dveh letih in pol ni uspelo izpeljati niti glavne obravnave. Šla je celo tako daleč, da je zahtevala pojasnila v zvezi z intervencijskim interesom, pa čeprav gre za lastnika nepremičnine, ki je predmet te pravde. Zadeva se neupravičeno zavlačuje in ne bo končana letos, kot je to napovedala sodnica. Da se bo postopek lažje opravil pred piranskim sodiščem, kaže tudi okoliščina, da je tamkajšnja sodnica na enak način razdelila svojo parcelo. Ni zanemarljivo, da je prav tožnik s soprogo pred nekaj meseci od soseda odkupil del etažno razdeljene hiše z zemljiščem, ki ga je prav tako razdelil na identičen način, kot je bilo razdeljeno sporno zemljišče v tej pravdi. Ta se mora tako čim prej končati tudi zato, da bo lahko predmetna nepremičnina prodana tožniku kot predkupnemu upravičenu, za kar se je toženka s stranskim udeležencem naposled le odločila zaradi njegovega enajstletnega šikaniranja.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sem torej, kot oboje uveljavlja predlagatelj, spada tako presoja stroškovne učinkovitosti v smislu ocene ekonomičnosti izvedbe sodnega postopka glede na dejanske okoliščine konkretne zadeve kot tudi presoja objektivnega videza sodne (ne)pristranskosti.

5. Pogoji za prenos pristojnosti v obravnavani zadevi niso izpolnjeni. Očitno je, da predlagatelj ni zadovoljen z delom sodnice in potekom konkretne pravde, a okoliščine, na katere se pri tem opira, ne utemeljujejo lažje izvedbe postopka pred drugim sodiščem. Ne le, ker pravda tudi po oceni predlagatelja že dalj časa poteka oziroma sta okrajni sodišči v Kopru ter Piranu razmeroma blizu, temveč predvsem zato, ker prenos krajevne pristojnosti ni ustrezno sredstvo, ki bi bilo namenjeno preprečevanju kršitev oziroma odpravljanju nepravilnosti pri sojenju, kar velja tudi za očitano zavlačevanje postopka oziroma nevestnost pri delu.2 V tovrstnih primerih lahko prizadeta stranka uveljavlja domnevne kršitve z uporabo za to predvidenih rednih ali izrednih pravnih sredstev ter zahteva izvedbo ukrepov, predvidenih v Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.3 Enako ni zanemarljiv dvom v subjektivno nepristranskost sodnika, ki je lahko utemeljen razlog za njegovo izločitev na podlagi 70. člena ZPP. Ni pa zadosten v smislu „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP, ki omogočajo prenos krajevne pristojnosti samo tedaj, ko se objektivno pojavi resen dvom v nepristranskost celotnega sodišča, tj. vseh sodnic in sodnikov določenega sodišča, za kar v obravnavani zadevi ne gre.

6. Predstavljeni razlogi tako ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Pri tem ni odločilno, da je v predlogu in dopisu Okrajnega sodišča v Kopru sicer naveden kot druga tožena stranka, čeprav je iz spisa razvidno (sklep P 163/2017 z dne 18. 6. 2019, list. št. 119-122), da mu je bila priznana (le) stranska udeležba, kot vsebinsko enako tudi sam pojasnjuje v predlogu. 2 N. Betetto: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga (1. - 150. člen), GV Založba, 2005, 10. točka komentarja k 67. členu, str. 291-292. 3 Nadzorstvena pritožba, rokovni predlog itd.