Jedro

Sodišče lahko po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša, vendar le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na strani stranke, ki prosi za podaljšanje roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za podaljšanje roka zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik sicer ravnal v skladu s tretjim odstavkom 110. člena ZPP, ker je podaljšanje roka predlagal, še preden se je rok iztekel, vendar pa po zaključku sodišča prve stopnje ni zadostil določilu drugega odstavka 110. člena ZPP, ker za predlaganje podaljšanja ni navedel in izkazal opravičenega razloga. Sam predlog za podaljšanje ni dovolj, potrebno je izkazati tudi okoliščine, ki ga opravičujejo. Tožnik pa je navedel le, da potrebuje več časa zato, ker mora izvedensko mnenje preveriti pri drugem izvedencu, pri čemer pa ni niti zatrjeval, niti izkazal pri katerem strokovnjaku (izvedencu) je zaprosil za pomoč, oziroma ali je za slednje sploh že zaprosil, niti ni zatrjeval in izkazal okoliščine, zakaj odgovora še ni prejel oziroma kakšni so razlogi, da teh morebitnih pripomb oziroma odgovora drugega strokovnjaka še ni prejel. Zato trditev stranke, da mora preveriti izvedensko mnenje pri drugem izvedencu brez konkretnejših navedb, kakršnikoli razlogov, zakaj konkretno je potrebno preverjanja izvedenskega mnenja pri drugem izvedencu in zakaj je potreben daljši rok, po zaključku sodišča prve stopnje ne zadošča, da bi predlogu ugodilo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencih. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. V pritožbi navaja, da je običajni rok za odgovor na mnenje 30-dnevni rok, v konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje dovolilo le 15-dnevni rok. Po tistem, ko so pooblaščenci prejeli mnenje o prometni nesreči, so ga dostavili stranki, da se o tem izjasni, saj gre za vsebinsko in stroškovno odločitev stranke. Stranka pa ne more nemudoma odgovoriti na dopis pooblaščencev in šele nato so pooblaščenci iskali izvedenca, ki bi lahko dal takoimenovano drugo mnenje. Pritožnik se ne strinja s tem, da v predlogu za podaljšanje roka ni podal opravičenih razlogov. Sodišče bi lahko rok za podajo odgovora na mnenje podaljšalo, brez dolgega in širokega obrazlaganja, saj ima sodišče možnost, da rok podaljša, saj ZPP ne predpisuje, da mora biti predlog za podaljšanje roka podprt z dokazom. Tožnik bi torej lahko zapisal le-to, da prosi za podaljšanje roka in sodišče bi takšnemu predlogu lahko ugodilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilne so sicer navedbe tožeče stranke, da iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožeča stranka s predlogom za podaljšanje roka zavlačevala s postopkom, vendar lahko sodišče po določbi drugega odstavka 110. člena ZPP sodni rok podaljša le iz opravičenih razlogov, trditveno breme, da gre za opravičene razloge, pa je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. Po mnenju sodišč druge stopnje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo vsebino vloge tožeče stranke, v kateri je navedla le-to, da sodišče naproša za podaljšanje roka, saj mora izvedensko mnenje in izvid o prometni nesreči preveriti pri drugem izvedencu, za kar potrebuje več časa. Sodišče prve stopnje je pravilno vsebino te vloge označilo kot takšno, da v njej tožeča stranka ni navedla in izkazala opravičenega razloga in s tem ni zadostila določilom drugega odstavka 110. člena ZPP. Tožeča stranka predloga ni ustrezno konkretizirala, sicer bi morala navesti najprej zakaj mora predložiti še drugo mnenje, prav tako ni navedla, kaj šele dokazala, zakaj odgovora drugega izvedenca ni uspela pridobiti v postavljenem roku. Sodišče druge stopnje dodaja, da poleg vsega opisanega v sklepu sodišča prve stopnje tožeča stranka v pritožbi, niti v prošnji za podaljšanje roka ni prav z ničemer izkazala tega, kar trdi, torej da drugi izvedenec ni mogel odgovoriti na že izdelano mnenje, zato pritožbene navedbe tožeče stranke o specifičnosti zadeve ostanejo pritožbeno nedokazane. Sodni roki so podaljšljivi le iz opravičenih razlogov. O tem se je že izjasnila sodna praksa. (1) Trditveno breme, da gre za opravičene razloge, je na stranki, ki prosi za podaljšanje roka. V zvezi s tem je tožeča stranka v predlogu navedla le, da mora angažirati drugega strokovnjaka, ki bo preveril že izdelano mnenje. Že take trditve so preveč pavšalne, da bi opravičevale podaljšanje roka (tožeča stranka ni na primer navedla ničesar konkretnega kdaj je najela strokovnjaka, zakaj ta strokovnjak pripomb ni mogel podati v postavljenem 15-dnevnem roku in podobno). V pritožbi je tožena stranka sicer razširila svoje navedbe, vendar je to glede na določbo člena 337 ZPP prepozno.

5. Na podlagi obrazloženega je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, pri čemer je uporabilo določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje, je tudi pravilno uporabilo določbo 110. člena ZPP.

6. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

Op. št. (1): Tako sklep VSK Cpg 285/2013 z dne 16. 3. 2015, sklep VSL I Cpg 1302/2014 z dne 16. 8. 2014, sklep VSC Cp 521/2014 z dne 15. 1. 2015.