Jedro

Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se - v I. točki izreka znesek 200,00 EUR nadomesti z zneskom 245,00 EUR, znesek 210,00 EUR pa z zneskom 265,00 EUR; - v II. točki izreka glasi: "Preživnina, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 663/2007 z dne 20. 12. 2007, nazadnje valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine z dne 31. 3. 2017 na znesek 154,44 EUR mesečno, se od 10. 11. 2016 zviša tako, da je toženec dolžan na transakcijski račun zakonite zastopnice ... št. ... plačevati za mld. tožnika B. A., namesto mesečne preživnine v znesku 135,00 EUR, nazadnje valorizirane na znesek 154,44 EUR, zvišano preživnino, v obdobju od 10. 11. 2016 do 31. 8. 2017 v znesku 225,00 EUR mesečno, od 1. 9. 2017 dalje pa v višini 240,00 EUR mesečno, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke zvišane preživnine v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v znesku, ki je določen s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom o uskladitvi preživnin Vlade RS in obvestilom centra za socialno delo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega obroka do plačila".

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 633/2007 z dne 20. 12. 2007, nazadnje valorizirano na znesek 154,44 EUR, za mld. tožnico A. A. zvišalo na znesek 200,00 EUR za čas od 10. 11. 2016 do 31. 8. 2017, za čas od 1. 9. 2017 dalje pa na znesek 210,00 EUR (I. točka izreka). Preživnino za mld. B. A. je za čas od vložitve tožbe dalje zvišalo na znesek 180,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da pravdni stranki nosita svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta tožnika, ki v pravočasni pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Pritrjujeta stališču prvega sodišča, da so se bistveno spremenile pravno upoštevne okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Vendar pa je sodišče prve stopnje potrebe otrok ocenilo nepravilno. Grajata odločitev sodišča, ki pri odmeri preživnine ni upoštevalo kreditnih obveznosti njune zakonite zastopnice. Slednja je bila primorana najeti kredit za stanovanje in s tem rešiti stanovanjski problem. Med preživninska zavezanca je preživninsko breme nepravilno porazdeljeno, saj bi moral toženec k potrebam otrok prispevati vsaj 70 %. Pri tem je pomembno dejstvo, da toženec z mld. tožnico nima nobenih stikov - z njo gre le občasno na kavo, s sinom pa imata stike vsako drugo soboto in nedeljo, kar pomeni, da mld. tožnik pri očetu preživi le štiri dni na mesec. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da mld. tožnika s tožencem preživljata dopust. Z njim preživi dopust le B. Sodišče je vse priznane stroške mld. tožnika do vključno avgusta 2017 napačno seštelo na znesek 336,00 EUR, saj pravilen znesek znaša 345,33 EUR. Vsota vseh s strani sodišča priznanih stroškov od septembra 2017 znaša 346,00 EUR, ne pa 322,00 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Sicer pa so potrebe otrok ugotovljene v prenizki višini. Posebej izpostavljata stroške prehrane, položnic za šolo, za tabore ter letne in zimske šole v naravi. Strošek harmonike je bil za mld. tožnika napačno upoštevan samo do septembra 2017, čeprav je harmoniko obiskoval do novembra 2017. Napačno so ocenjeni tudi stroški za higieno in kozmetiko za mld. tožnico, strošek za frizerja pa sploh ni priznan. Sodišče je stroške zdravil, kozmetike, preživljanja prostega časa, rojstnih dni, čistil, športnih rekvizitov in obleke priznalo v bistveno nižjem znesku, kot sta jih zatrjevala tožnika, tega pa ni ustrezno obrazložilo. Poleg tega so potrebe ocenjene na nižji znesek, kot jih priznava ustaljena sodna praksa, zato je odločitev sodišča napačna.

Pritožnika predlagata, da pritožbeno sodišče odločitev spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku v celoti. Podredno predlagata razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Določitev preživninske obveznosti tistega izmed staršev, pri katerem otrok ne živi, se odrazi v vprašanju, kolikšen delež pravno upoštevnih otrokovih potreb je dolžan nositi preživninski zavezanec, in nenazadnje, kolikšna je v denarju izražena preživninska obveznost, ki jo sodišče naloži tistemu izmed staršev, pri katerem otrok ne živi. Pri porazdelitvi bremena se upošteva tudi breme varstva in vzgoje, ki ga nosi tisti izmed staršev, kateremu je otrok dodeljen.1

6. Pritožba se neutemeljeno zavzema za upoštevanje kreditnih obveznosti zakonite zastopnice tožnikov. V postopku ni bilo izkazano, da je bila zakonita zastopnica primorana najeti kredit za stanovanje zaradi reševanja stanovanjskega problema. Pritožbena trditev, da bi v nasprotnem primeru morala iskati novo stanovanje, ni bila z ničemer izkazana, zato je pravilen zaključek prvega sodišča, da zneski za odplačilo obrokov kredita ne predstavljajo tekočih stroškov bivanja, pač pa stroške v zvezi s pridobivanjem premoženja zakonite zastopnice otrok, ki si jih deli s partnerjem. Teh stroškov pa ni moč prevaliti na toženca, na kar toženec v odgovoru na pritožbo tudi utemeljeno opozarja.

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je seštevek B. potreb nepravilen. Ker pa je pritožbeno sodišče delno sledilo pritožbi in nekatere potrebe tožnikov ocenilo višje, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju, dejstvo nepravilnosti izračuna niti ni bistveno.

8. Pritožba utemeljeno opozarja na prenizko oceno določenih postavk v zvezi s preživljanjem tožnikov. Tako utemeljeno opozarja na prenizko priznan znesek stroškov iz naslova prehrane. Tožnika sta najstnika in v obdobju intenzivne rasti, zato je znesek v višini 100,00 EUR mesečno oziroma za B. od septembra 2017 dalje v višini 80,00 EUR, prenizek. Po oceni pritožbenega sodišča je 120 EUR ustreznejši znesek. B. ima od septembra 2017 kosilo v šoli, kar vpliva tudi na nekoliko nižji znesek, ki je namenjen prehrani doma, tega pa pritožbeno sodišče ocenjuje na 110,00 EUR mesečno.

9. Stroške v zvezi s šolskimi položnicami je prvo sodišče ustrezno utemeljilo. Mesečna položnica za A. v povprečju znaša 45,00 EUR, za deset mesecev, kolikor traja šolsko leto, pa 450,00 EUR. Ta znesek, razdeljen na 12 mesecev, znaša natanko 37,50 EUR, kolikor je priznalo tudi prvo sodišče. 10. Splošno znano je, da šole v osnovnem in srednjem izobraževanju organizirajo tudi tabore oziroma šole v naravi. Pritožba uvaja razlikovanje med tema dvema pojmoma in izpostavlja, da tožnikoma nastajajo tako stroški iz naslova taborov kot tudi šole v naravi. Temu pritožbeno sodišče ne sledi. Gre zgolj za različno poimenovanje; šole pa tovrstne aktivnosti v povprečju organizirajo enkrat letno. Iz predložene dokumentacije izhaja, da so te dejavnosti organizirane tudi v okviru izobraževanja tožnikov. Poleg tega imajo učenci/dijaki možnost udeležbe tudi na raznih poletnih oz. zimskih taborih, ki pa so fakultativne narave. Tožnika udeležbe na tovrstnih taborih sicer ne zatrjujeta, prav tako pa tudi nista izkazala, da bi se letno udeleževala več taborov/šol v naravi. Vendar pa bi moralo prvo sodišče - kljub odsotnosti večjega nabora listinskih dokazov - dati poudarek izpovedbi zakonite zastopnice tožnikov, in postavko iz naslova udeležbe na taborih/šolah v naravi posebej ovrednotiti. Glede na splošno znane podatke ter zatrjevanja tožnice znašajo tovrstni stroški najmanj 100,00 EUR letno. Udeležba na taborih/šolah v naravi prispeva k otrokovi samostojnosti in razvoju raznovrstnih veščin, zato je prav, da jim starši te aktivnosti omogočijo, če so v skladu z njihovimi finančnimi zmožnostmi. V danem primeru relativno visoki dohodki preživninskih zavezancev temu pritrjujejo. Zato je sodišče tožnikoma za čas od septembra 2017 dalje iz tega naslova priznalo znesek v višini 10,00 EUR mesečno, medtem ko je bila ta postavka za nazaj že ovrednotena v oceni predloženih šolskih položnic.

11. Pritožba se neutemeljeno zavzema za priznanje stroškov, ki naj bi vse do novembra 2017 nastajali z B. učenjem harmonike. Takšna ugotovitev iz zaslišanja zakonite zastopnice tožnikov in toženca z dne 15. 2. 2018 ne izhaja. Toženec je zatrdil, da B. harmonike ne igra že več let. Sodišče prve stopnje je stroške obiskovanja ur harmonike v točki 10 obrazložitve izpodbijane sodbe ustrezno argumentiralo, čemur pritožbeno sodišče v celoti sledi.

12. Ustrezno so ocenjene potrebe tožnikov iz naslova higiene in kozmetike, frizerja, zdravil, čistil, športnih rekvizitov, obleke in preživljanja prostega časa. Sodišče prve stopnje je v točkah 9 in 10 navedene postavke ustrezno razdelalo in ocenilo. Posplošeno pritožbeno zatrjevanje, da so navedeni stroški priznani v nižji višini, kot jih priznava ustaljena sodna praksa, pa ne more imeti želene teže. 13. Pravilna je odločitev prvega sodišča, povzeta v 11. točki obrazložitve, ki se nanaša na potrebe otrok v zvezi s počitnicami in oddihom. Toženec je v preteklosti, temu tožnika niti ne ugovarjata, nudil počitnice oziroma oddih obema tožnikoma. V postopku ni izkazano, da tožnici tega ne želi nuditi tudi v naprej. Dejstvo pa je, da je tožnica tik pred polnoletnostjo, kar posledično pomeni, da se želja po druženju in preživljanju počitnic s starši zmanjšuje. To nenazadnje izhaja tudi iz ugotovitve sodišča prve stopnje, da se tožnica s tožencem le priložnostno srečuje in ima z njim kontakte po telefonu. Ker pa ni izkazano, da so razlogi za tožničino odklanjanje dopustovanja z očetom na očetovi strani ter da ji oče ni pripravljen nuditi skupnega preživljanja počitnic, pritožba v tem delu ni utemeljena.

14. Ob upoštevanju višje ocene potreb iz naslove prehrane ter taborov/šol v naravi znašajo B. potrebe do avgusta 2017 351,00 EUR (odštet je strošek šolskih potrebščin v višini 14,00 EUR), od septembra 2017 dalje pa 368,00 EUR. Potrebe A. znašajo do avgusta 2017, ob upoštevanju znižanja stroškov iz naslova šolskih potrebščin, 378,00 EUR, od septembra 2017 dalje pa približno 408,00 EUR.

15. Starša imata v povprečju enake mesečne prihodke (1.800,00 EUR), s tem, da je zakonita zastopnica tožnikov dolžna preživljati še hčer, rojeno v letu 2009. Toženec drugih preživninskih obveznosti nima. S sinom ima stike le štiri dni na mesec, s hčerko pa se srečuje priložnostno oz. ima z njo stike preko telefona. Sodišče prve stopnje je toženca zavezalo k pokrivanju 55 % potreb otrok, delež zakonite zastopnice pa znaša 45 %. Takšni razporeditvi preživninskega bremena pritožba utemeljeno oporeka. Glede na prej izpostavljena dejstva je bilo pri porazdelitvi preživninskega bremena premalo upoštevano, da sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi, ki prevzema večji del starševskih skrbi in je v njuno vzgojo bolj vpeta. Splošno znano dejstvo je, da je najstniško obdobje za starše zahtevno, še posebej v čustvenem smislu. Vse to se mora odraziti tudi pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato razmerje, ki ga je vzpostavilo prvo sodišče, ni ustrezno. Glede na izpostavljeno bi toženec moral pokrivati 65 % ugotovljenih mesečnih potreb otrok. Takšen delež je ustrezen tudi ob upoštevanju stroškov, ki jih ima z lastnim preživljanjem.

16. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na vse okoliščine primera ter upoštevaje finančne zmožnosti staršev in potrebe otrok ustrezna preživnina za A. do avgusta 2017 245,00 EUR, za čas od 1. 9. 2017 dalje pa v višini 265,00 EUR. Za B. pa je toženec dolžan do avgusta 2017 plačati mesečno preživnino v višini 225,00 EUR, od 1. 9. 2017 dalje pa je zavezan k plačevanju mesečne preživnine v višini 240,00 EUR.

17. Ob upoštevanju pojasnjenega je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijano sodbo glede preživninske obveznosti - upoštevaje 5. alinejo 358. člena ZPP - spremeniti tako, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe.

18. Pravdni stranki pritožbenih stroškov nista priglasili, zato sodišče o njih ni odločalo.

1 Primerjaj sodbo in sklep IV Cp 800/2012.