Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) dokazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka.

Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 9. 12. 2022 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 11. 2022 (I. točka izreka) in odločilo, da bo o stroških postopka za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok odločilo v končni odločbi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje vlaga nasprotni udeleženec laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da bi mu morala predlagateljica po sodni pogodbi z dne 27. 1. 2023 (začasni sodni poravnavi) izročiti sinov veljavni mehiški potni list in pretečeni ameriški potni list in da nikoli ni rekel ali grozil, da bo zapustil Slovenijo in vzel sina s seboj, ampak si z njim samo želi potovati in obiskati Mehiko in ZDA. Nasprotni udeleženec je še vedno v Sloveniji zaradi sina, predlagateljica pa skuša sina odtujiti od mehiške družine in starih staršev. On je bil tisti, ki je v juliju 2021 preselil družino iz Mehike. Najbolje bi bilo, da bi se sin vpisal v zasebno dvojezično šolo ali v Ankaran, kjer se bo lahko naučil italijanščine in slovenščine. Nasprotni udeleženec je vedno deloval v sinovo korist in skrbel za njegovo zdravje. Opisuje sinovo zdravstveno stanje, poskrbel je, da je sin opravil pregled krvi in urina. Sam nima težav z alkoholom, je pa predlagateljica tista, ki ima težave. Bila je depresivna, sina je udarila v obraz, kar je sama priznala sodišču. Predlagateljica lahko brez težav potuje v Mehiko, saj je nasprotni udeleženec tam uredil in plačal stalno bivališče ter načrtujejo, da gredo novembra 2023 za tri tedne, kot je povedala predlagateljica. Nasprotni udeleženec živi v Sloveniji in je plačal vse, vključno z zasebnim zdravstvenim zavarovanjem.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in daje pojasnila nanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrže oziroma zavrne kot neutemeljeno in priglaša stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 11. 2022. 6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28. 11. 2022 pod točko I zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasno odredbe z dne 21. 11. 2022, s katero je nasprotni udeleženec predlagal, da sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu začasno dovoli s sinom mld. A. A. (v nadaljevanju otrok) prehajanje državne meje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) z drugimi državami za čas od 22. 11. 2022 do 20. 12. 2022 (I/1. točka izreka); da sodišče prve stopnje Ministrstvu za notranje zadeve, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistične policije, Sektorju za mednarodno policijsko zavarovanje, naloži, da v skladu s svojimi pooblastili vpiše/vnese/zaznamuje sklep dovoljenja prehoda državne meje RS za otroka z veljavnostjo od 22. 11. 2022 do 20. 12. 2022 (I/2. točka izreka); da pravno sredstvo zoper ta sklep ne zadrži izvršitve (I/3. točka izreka) in da predlagateljici naloži plačilo vseh stroškov v zvezi s tem predlogom (I/4. točka izreka).

7. Nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča prve stopnje pod točko I v skladu s pravnim poukom vložil ugovor, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s s sedaj izpodbijanim sklepom in ga v celoti zavrnilo.

8. Po 159. členu DZ so začasne odredbe ukrepi za varstvo koristi otroka. Po prvem odstavku 157. člena DZ sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Po tretjem odstavku 157. člena DZ škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju. Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po 7. alineji prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka.

9. Po 100. členu ZNP-1 se začasne odredbe za varstvo koristi otrok pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje, torej ZIZ. Po drugem odstavku 6. člena ZNP-1 mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Po 7. členu ZNP-1 sodišče v postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.

10. Sodišče prve stopnje je glede na to, da je predlagateljica državljanka RS, nasprotni udeleženec pa državljan Mehike, pravilno odločilo, da je za odločanje podana pristojnost slovenskega sodišča, in sicer Okrožnega sodišča v Celju (sodišča prve stopnje) na podlagi 8. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 v zvezi s 100. členom Uredbe Sveta (ES) 2019/1111 in 4. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku – v nadaljevanju ZMZPP ter na podlagi 10. in 13. člena ZNP-1,1 pri svoji odločitvi pa se je pravilno oprlo na določila slovenskega materialnega prava (42. člen ZMZPP)2 in izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, določb 157., 159., 161. in 162. člena DZ. Obrazložilo je, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 28. 11. 2022 ugotovilo, da otrok ne bi bil ogrožen, če za en mesec ne bi odpotoval v Mehiko, nasprotni udeleženec pa z ugovornimi navedbami nasprotnega (da bi bil otrok ogrožen zaradi nemožnosti prehoda meje) ni (verjetno) izkazal. 11. Nasprotni udeleženec v pritožbi teh ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija, ampak vsebinsko daje le pojasnila na predlagateljičino pripravljalno vlogo z dne 10. 2. 2023, ki je bila nasprotnemu udeležencu vročena 28. 2. 2023.3

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec v ugovornih navedbah ni uspel (verjetno) izkazati, da bi bila zaradi prepovedi nasprotnemu udeležencu prehoda državne meje RS z otrokom podana ogroženost otroka. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka4 namreč (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da je otrok prvih pet let svojega življenja preživel v Mehiki, vendar se je takrat z mehiškimi starimi starši videl le vsake tri mesece in enkrat letno na praznovanju svojega rojstnega dne; da se je družina preselila v juliju 2021 v Slovenijo, kjer se je otrok z mehiškimi starimi starši videval preko internetnih povezav; da otrok od selitve v Slovenijo prebiva v Sloveniji na Polzeli, kjer od septembra 2021 obiskuje vrtec; da je otrok v vrtcu razigran, razvojno dobro napreduje in ne izraža kakšnih večjih stik na načine, ki bi bili zaskrbljujoči in ni konflikten ali agresiven (poročilo vrtca z dne 9. 1. 2023); da je otrok sproščen, neobremenjen, komunikativen, socializiran in komunikacijsko spreten (poročilo CSD z dne 17. 1. 2023) ter da nasprotni udeleženec razvojnih težav, ki naj bi jih imel otrok, ker mu ni omogočen obisk v Mehiki, niti ni zatrjeval. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal, da bi bilo ogroženo duševno zdravje otroka zaradi onemogočenega obiska ostarelih in zdravstveno slabotnih mehiških starih staršev (otrokov dedek se zaradi cerebrovaskularne bolezni nahaja v bolnišnici v Texasu, ZDA). Ob tem je utemeljeno zavrnilo tudi ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca, ki je svojo kršitev (trenutno) veljavne prepovedi prehoda državne meje RS5 utemeljeval s hudo stisko. Prepričljivo je pojasnilo, da hude stiske pri otroku ni zaznal niti vrtec niti CSD in da bi se moral nasprotni udeleženec zavedati, da do drugačne odločitve sodišča glede trenutno veljavne prepovedi prehoda državne meje RS ne posega samovoljno v odločitve sodišča in s tem potencialno ogroža otroka.

13. Prav tako je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni verjetno izkazal, da bi zaradi zavrnitve dopustitve prehoda državne meje RS na otrokovem premoženju nastala škoda, kar bi ga posledično ogrozilo, saj je sodišče prve stopnje (pritožbeno neizpodbito) ugotovilo, da nasprotni udeleženec ni dokazal, da zaradi tega ne bo mogel izvesti prenosa nepremičnin na otroka. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu že v sklepu z dne 28. 11. 2022 pravilno pojasnilo, da (razen navedb) ni predložil nobenih pisnih dokazil, ki bi sploh izkazovala nameravan prenos premoženja, takšnih listin pa ni predložil niti v ugovornem postopku ter da zgolj satelitska slika lokacij zemljišč ne zadostuje za izkazovanje ugovornih navedb, da bi moral biti pri nepremičninskem prenosu v Mehiki prisoten otrok.

14. Sodišče prve stopnje je ob obrazloženem pravilno zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 9. 12. 2022. 15. Glede na navedeno je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

16. Glede na naravo postopka z začasno odredbo je pritožbeno sodišče odločitev o stroških postopka pridržalo za končno odločbo, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o vseh stroških postopka.

1 Natančneje glej 5. in 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 2 Natančneje glej 7. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. 3 Sodišče prve stopnje je to vlogo štelo kot pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 13. 2. 2023, ker je nasprotni udeleženec po pozivu sodišča prve stopnje z dne 9. 3. 2023, da v roku 3 dni sporoči, ali se njegova vloga šteje kot pritožba zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, izjavil, da vlaga pritožbo. 4 Glej točko 4 obrazložitve izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. 5 Nameraval je oditi s sinom v Mehiko, a je bil v Frankfurtu ustavljen s strani letališke policije in je bil otrok nato odpeljan v krizni center.