Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri izračunu carinske obveznosti se uporabljajo predpisi, ki veljajo na dan nastanka carinske obveznosti. Ker je Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi kontingentov pri uvozu blaga v letu 1998, ki je določala znižano carinsko stopnjo stopila v veljavo dan po tem, ko je bilo zaradi sprostitve v prost promet blago deklarirano (dan po uvozu), se pri določitvi carinske stopnje in odmeri carinskih dajatev ne more upoštevati.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 30.10.2003. Z njo sta bili zavrnjeni tožničina pritožba proti odločbi carinarnice L. z dne 28.7.1999 in njena zahteva za povrnitev stroškov postopka. Z omenjeno odločbo prve stopnje je bil tožnici določen carinski dolg za blago ocarinjeno po ECL z dne 25.9.1998 v skupnem znesku 153.045 SIT.
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi bilo glede na podatke upravnih spisov ob naknadnem preverjanju carinske deklaracije (62. člen Carinskega zakona, dalje CZ) pravilno ugotovljeno, da osebno vozilo, ki je bilo z omenjeno carinsko listino z dne 25.9.1998 deklarirano zaradi sprostitve v prost promet, ni bilo uvrščeno v pravilno tarifno oznako in posledično zanj niso bile pravilno obračunane carinske dajatve. Na omenjeni dan (25.9.1998) je veljala Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo - prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 57/98 z dne 14.8.1998), ki je za enoprostorska vozila, razen vozil za kombinirani prevoz ljudi, blaga in dirkalnih avtomobilov, določala tarifno oznako 8703 32 192 s carinsko stopnjo 22 %. Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani (Uradni list RS, št. 63/98 z dne 18.9.1998) (ob izpolnjevanju pogojev iz začasnega sporazuma) pa je za vozila za omenjeno tarifno oznako veljala carinska stopnja 9,9%. Carinska dolžnica je ob uvoznem carinjenju plačala carino po znižani stopnji 4,05%, zato ji je bila pravilno in utemeljeno naložena v plačilo razlika carine v višini 5,85 %. Pri izračunu carinske obveznosti je potrebno uporabiti predpise, ki veljajo na dan uvoza carinskega blaga (v obravnavanem primeru 25.9.1998). Zato je sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo pavšalne ugovore o znižani carinski stopnji. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1998 (Uradni list RS, št. 63 z dne 18.9.1998) je sicer določala znižano carinsko stopnjo za vozila omenjene tarifne oznake, vendar je pričela veljati šele 26.9.1998, torej dan po uvozu v tej zadevi obravnavanega blaga.
Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da naj bi bila pravilna tarifna oznaka za sporno vozilo 87 033 219 (ta izhaja iz carinske listine) in ne 87 033 2192, ki izhaja iz zapisnika carinskega organa prve stopnje z dne 23.12.1998; očitno naj bi šlo za zamenjavo zadnjih treh številk. Zato predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Uveljavlja povračilo stroškov postopka.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in svojo odločitev pravilno utemeljilo. Glede na predpise, ki so veljali na dan 25.9.1998, ko je bilo zaradi sprostitve v prost promet deklarirano enoprostorsko vozilo A., je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna stopnja carine 9.9% in ne znižana stopnja 4.5%.
Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo - prečiščeno besedilo, ki je pričela veljati 19.8.1998, je bilo 87. poglavje dopolnjeno tako, da se je za tarifno oznako 8703 32 191 s pripadajočim besedilom dodala nova tarifna oznaka: "8703 32 192 - enoprostorska, razen vozil za kombinirani prevoz ljudi in blaga" (tipa "karavan", "kombi", itd.) in dirkalnih avtomobilov s carinsko stopnjo 22%. Ob uvozu omenjenega vozila je veljala tudi Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani (pričetek veljavnosti z 19.9.1998), ki je za vozila z omenjeno tarifno oznako (870 332 192) (seveda ob izpolnjevanju pogojev začasnega sporazuma) določala 9.9% carinsko stopnjo (1. člen).
Ugotovitev o uvrstitvi obravnavanega vozila v tarifno oznako 870 332 192 temelji na zapisnikih Carinarnice L. z dne 23.12.1998 in z dne 7.7.1999 in v postopku ni bila izpodbita. Zato je bila carinska obveznost carinskega dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovljena v višini 9.9%.
Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1998, ki je določala znižano carinsko stopnjo za vozila z obravnavano tarifno oznako, na katero se sklicuje tožeča stranka je začela veljati 26.9.1998, torej dan po uvozu v tej zadevi obravnavanega blaga. Zato je, carinska organa pri določitvi višine carinske obveznosti, nista mogla upoštevati.
Tožnici je bil zapisnik z dne 7.7.1999 vročen, ter je njegovo verodostojnost izpodbijala tako v carinskem postopku kot v upravnem sporu na prvi stopnji. Zapisnik z dne 23.12.1998, za katerega sodišče prve stopnje navaja, da se ne nahaja v upravnih spisih, je pripet k zapisniku z dne 7.7.1999. Če tožnici naj ne bi bil vročen, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za bistveno kršitev določb postopka pred izdajo upravne odločbe. Njegova vsebina je povzeta v zapisniku z dne 7.7.1999, tožnici pa je bila dana tudi možnost sodelovanja v postopku.
V pritožbi uveljavljena napaka oziroma zamenjava zadnjih treh številk pri tarifni oznaki nima podlage ne v podatkih spisa in ne v citiranih uredbah.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Ker s pritožbo ni uspela, tožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (2. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS).