Jedro

Materialno procesno vodstvo je namenjeno temu, da se v postopku ne bi pozabilo na kaka pomembna dejstva ali dokaze. Ko pa se stranka postopka zaveda, da ta dejstva mora navesti in da dokaze mora predložiti, in se celo zaveže, da bo to storila, zastopa pa jo kvalificirani pooblaščenec, pri čemer ji je na razpolago tudi več kot dovolj časa, sodišče nima dolžnosti, da bi jo na to še posebej pozivalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in 2.) določilo preizkusno obdobje 4 let od izdaje tega sklepa, zadnji dan preizkusnega obdobja pa poteče 1.4.2018. 2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje ni imelo podatka o tem, da ni tretjih oseb, ki bi jih bil dolžen preživljati. Dolžnik je namreč v predlogu 14.2.2014 navedel, da bodo okoliščine iz 4. odstavka 400. člena ZFPPIPP predložene naknadno, tako kot izjava po 399. členu ZFPPIPP. Sodišče je dolžnika pozvalo na predložitev izjave po 399. členu ZFPPIPP, ne pa na izjavo o okoliščinah po 4. odstavku 400. člena ZFPPIPP, čeprav bi ga moralo v skladu z 285. členom ZPP. Moralo bi ga spodbuditi, da dopolni nepopolne navedbe o pravotvornih dejstvih. Zato je podana kršitev po 8. točki 1. odstavka 339. člena ZPP. Še posebej to velja za ta primer, ko je sodišče dolžnika pozvalo na predložitev pravno relevantnih dejstev za izjavo skladno s 399. členom ZFP s sklepom z dne 14.3.2014. Dolžnik je oče dveh mladoletnih otrok, ki jih je dolžen preživljati, zato predlaga skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti in pol. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zadevi je stečajni dolžnik najprej vložil le izjavo o premoženjskem stanju, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20.3.2014 pozvalo, da je to vlogo dopolni najmanj tako, da poda ustrezen zahtevek za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je nato svojo prvotno vlogo po pooblaščenem odvetniku dopolnil tako, da je predlagal začetek stečajnega postopka in ta predlog (sicer skopo) obrazložil. V isti vlogi pa je tudi predlagal odpust obveznosti, pri čemer je navedel zgolj to, da bo naknadno priložil izjavo, skladno s 399. členom ZFPPIPP, in izkazal okoliščine, skladno s 4. odstavkom 400. člena ZFPPIPP. To vlogo je sodišče prve stopnje prejelo 25.2.2013. Glede na to, da je sklep o dopolnitvi predloga za odpust obveznosti izdalo šele 14.3.2014, je očitno počakalo, ali bo dolžnik predložil predpisano izjavo in morda dopolnil navedbe o okoliščinah, ki vplivajo na preizkusno obdobje in kot se je celo zavezal v predlogu. Ker tega ni storil, ga je s sklepom z dne 14.3.2014 pozvalo, da predloži izjavo, da ni ovir za odpust njegovih obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, opozorilo pa ga je tudi, da bo sicer njegov predlog za odpust obveznosti zavrglo. Dolžnik je po odvetniku to izjavo tudi predložil. 5. Pri tem pa se dolžnik moti, da bi šlo za dopolnjevanje pravno relevantnih dejstev. Gre namreč za listino, ki bi morala biti priložena že k predlogu (2. odstavek 398. člena ZFPPIPP), česar se je očitno zavedal tudi dolžnik, ki je že v predlogu navedel, da bo to izjavo predložil naknadno, vendar tega ni storil. Brez te izjave je predlog za odpust obveznosti nepopoln, v takem primeru pa mora sodišče stranko pozvati, da predlog dopolni, kar je tudi storilo in ustrezno obrazložilo.

6. Drugače je z izkazom okoliščin, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja. Sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (4. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Glede na navedbe v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja je bilo od teh okoliščin sodišču prve stopnje znano le, koliko je stečajni dolžnik star (28 let), da nima premoženja in ne dohodkov, njegove obveznosti pa znašajo vsaj 42.000,00 EUR. Drugih okoliščin dolžnik ni navedel. Pri tem ga zastopa odvetnik, ki pravo pozna, iz predloga za odpust obveznosti pa je celo razvidno, da se je ta zavedal dolžnosti, da navede okoliščine, ki vplivajo na določitev preizkusnega obdobja, pa tega v več kot enem mesecu po tem, ko se je celo sam k temu zavezal, ni storil. V takem primeru sodišču prve stopnje nikakor ni mogoče očitati, da bi moralo poskrbeti za dopolnitev relevantnih dejstev in dokazov. Materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP, pri čemer se pravila ZPP na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP zgolj smiselno uporabljajo tudi za postopke zaradi insolventnosti) je namreč namenjeno temu, da se v postopku ne bi pozabilo na kaka pomembna dejstva ali dokaze. Ko pa se stranka postopka zaveda, da ta dejstva mora navesti in da dokaze mora predložiti, in se celo zaveže, da bo to storila, zastopa pa jo kvalificirani pooblaščenec, pri čemer ji je na razpolago tudi več kot dovolj časa, sodišče nima dolžnosti, da bi jo na to še posebej pozivalo. V kolikor relevantnih okoliščin stečajni dolžnik ne poda, mu pač sodišče lahko določi tudi najdaljše preizkusno obdobje.

7. Res je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zapisalo, da dolžnik nima dolžnosti preživljanja tretjih oseb, kar dolžnik s pritožbo izpodbija in trdi, da mora preživljati dva otroka. Vendar pa ni mogoče oporekati temu, da dolžnik ne v predlogu ne kasneje ni navedel, da ima preživninske obveznosti. Zato te „olajševalne“ okoliščine zaradi neaktivnosti stečajnega dolžnika sodišče prve stopnje niti ni moglo upoštevati. Sodišče pač upošteva okoliščine, ki so mu prikazane, kar je tudi storilo.

8. Višje sodišče pa tudi ocenjuje, da je sodišče pravilno določilo preizkusno obdobje oziroma da to ni predolgo, in to celo, če bi upoštevali, da je dolžen preživljati dva otroka. Ali ju dejansko preživlja, kar je tudi pomembno, pa dolžnik niti ne pojasnjuje, pri čemer ni jasno, kako in s čim naj bi ju preživljal, če pa nima nobenih dohodkov, kot to sam zatrjuje. Pri tem je pomembno tudi, da bi predvsem glede na starost dolžnika in višino dolgov, pri čemer dolžnik ni navedel prav ničesar, kar bi kazalo, da ni izključno odgovoren za svojo insolventnost, sodišče prve stopnje lahko določilo tudi najdaljše preizkusno obdobje, pa tega vseeno ni storilo. Ker v izpodbijanem sklepu določeno preizkusno obdobje ni predolgo, tudi če se upošteva dolžnost preživljanja dveh otrok, je izdani sklep pravilen, preizkusnega obdobja pa ni utemeljeno skrajšati.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).