Jedro

Zatrjevanje, da je sodišče zmotno ocenilo dokaze, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki je z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).

Izrek

Zahteva zagovornika obs. Z.H. - T. za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec se oprosti plačila stroškov v tem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sodbama je bil obs. Z.H. - T. v ponovljenem postopku pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja umora po 1. odstavku 127. člena KZ na 6 let in 6 mesecev zapora.

Zagovornik je zoper sodbi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakonika. Kršitev 11. točke 1. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vidi v tem, da je bil obsojenec spoznan za krivega, čeprav ni nobenega dokaza, da je ravno ta ustrelil očeta in da ni razumljivo, zakaj bi položaj pištole dokazoval, da je obsojenec ravnal z eventualnim naklepom, ker da ni dokazano, da je obsojenec ustrelil usodni naboj. Kršitev kazenskega zakona naj bi bila v tem, da je sodišče ugotovilo eventualni naklep na podlagi nenavadnega položaja pištole v trenutku ustrelitve, čeprav je obsojenec hotel le odvzeti pištolo žrtvi, v takem ravnanju pa ni znakov ne kaznivega dejanja umora ne kaznivega dejanja sodelovanja pri pretepu po 136. členu KZ. Navaja še, da zagovor obsojenca, da je hotel le odvzeti pištolo žrtvi, da je bila ta kljub opitosti še pri močeh in da je obsojenec prišel domov, ker je bil v skrbeh za mater, ki jo je oškodovanec ogrožal, ni bil izpodbit. Predlaga, da se izpodbijani sodbi spremenita tako, da se obsojenca oprosti.

Vrhovna državna tožilka predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne, ker se z njo uveljavlja zmotna ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.

Zahteva zagovornika obs. Z.H. - T. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena ZKP se lahko zoper pravnomočno sodbo vloži zahteva za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost sodbe, medtem ko takšne zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Obravnavana zahteva zmotno šteje, da gre za kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, kadar po oceni zagovornika ni dovolj dokazov za obsodbo. Zatrjevanje, da je sodišče zmotno ocenilo dokaze, pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa kršitev procesnega ali materialnega zakona. Tak pomen imajo vsa zatrjevanja v zahtevi, da ni dokazov, da je ravno obsojenec ustrelil očeta, da zato nenavadni položaj pištole ne more dokazovati eventualnega naklepa, da je obsojenec le hotel odvzeti žrtvi pištolo, da je bil oškodovanec kljub opitosti še pri močeh in pomen razloga, zaradi katerega se je obsojenec vrnil domov.

Iz obrazložitve zahteve ni mogoče razbrati nobene kršitve kazenskega zakona ali ZKP, zato jo je treba na podlagi 425. člena ZKP zavrniti.

Po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP se sme krivega obdolženca oprostiti plačila stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zato ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obsojenec nezaposlen in brez sredstev za preživljanje in ga je oprostilo plačila sredstev postopka. Zato, in ker mora prestati daljšo kazen zapora, ga je tudi Vrhovno sodišče na podlagi 98.a člena ZKP oprostilo plačila stroškov v tem postopku.