Jedro

Odklonitveni razlogi predstavljajo okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko. Nezadovoljstvo stranke s postopanjem sodnice, njenimi v dosedanjih odločbah izraženimi pravnimi stališči ter končno rezultatom postopkov z rednimi pravnimi sredstvi, v katerih je sodnica sodelovala pri odločanju, pa ne predstavlja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik višjega sodišča zavrnil zahtevo tožeče stranke za izločitev poimensko določene višje sodnice.

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pritožbo. Navaja, da odločitev dejansko ne vsebuje nikakršnih argumentov, temveč predstavlja po prepričanju tožnice le neprimeren način demonstracije avtoritete in nedotakljivost sodnih odločitev. Vrsta povsem jasnih napačnih odločitev, spregledov podpisov, listin, pooblastil, datumov, nikakor ne more biti posledica naključij, kot skuša prikazati izpodbijani sklep. Tožnica ponovno opozarja na napačno računanje rokov, ki naj bi bili domnevno zamujeni, in zavrženje njene pritožbe zaradi domnevno neobstoječega, sicer pa že tri leta v spisu nahajajočega se pooblastila. Utemeljitev odločitve s tem, da prizadeta sodnica zanika očitke tožnice, da naj bi bila očitno naklonjena toženi stranki in hkrati očitno nenaklonjena tožeči ter da vseskozi na vse mogoče načine skuša preferirati toženca, kakor tudi, da sama ni podala predloga za svojo izločitev, je premalo za negativno odločitev za tožečo stranko. Zadeva bi bila brez teh vsaj za tožečo stranko neopravičljivih spodrsljajev zaključena najmanj s poravnavo, dogovori v tej smeri pa so propadli zaradi povsem napačnega sklepa o zavrženju pritožbe zaradi domnevnega neobstoja pooblastila. Pritožnica predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izločitev višje sodnice ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanja osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Institut izločitve sodnika je eden najpomembnejših procesnih institutov, s katerim se zagotavlja pravica do nepristranskega sojenja. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 1. do 5. točki 70. člena določa izključitvene razloge in v 6. točki istega člena odklonitvene razloge. Odklonitveni razlogi so opredeljeni z generalno klavzulo: Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Gre za okoliščine, ki pri človeku ob razumnem upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom v pristranskost sodnika. Običajno so to okoliščine osebne narave, ki kažejo na določene (izvensodne) povezave sodnika s predmetom spora ali s stranko, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo, daljne sorodstvo. V konkretnem primeru teh okoliščin ni in tožnica izločitev konkretne višje sodnice utemeljuje (zgolj) s po njeni oceni izrazito napačnim postopanjem in odločanjem, na podlagi česar zaključuje, da je izrazito naklonjena nasprotni stranki, njej pa ne. Bistveni razlog zahteve za izločitev sodnice je torej nezadovoljstvo tožeče stranke s postopanjem sodnice, njenimi v dosedanjih odločbah izraženimi pravnimi stališči ter končno rezultatom postopkov z rednimi pravnimi sredstvi, v katerih je sodnica sodelovala pri odločanju. To ne predstavlja izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP, pač pa je morebitno zmotno pravno presojo spora in presojo pravilnosti izvedenega postopka mogoče uveljavljati z rednimi in (ob izpolnjenih predpostavkah) tudi izrednimi pravnimi sredstvi. Vse to je pravilno navedeno v izpodbijanjem sklepu, zato je očitek, da ne vsebuje nobenih argumentov, neutemeljen.

5. Vrhovno sodišče tako ocenjuje, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).